Ta vsebina je neaktualna
20. člen
(davčni zastopnik)
(1)
Tuja oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
(2)
Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3)
Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV itd.).
(4)
Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.
(5)
Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:
(6)
Prvi izvod dokumenta iz prejšnjega odstavka in izvirnik računa iz prejšnjega odstavka, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drugi izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.
(7)
Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8)
Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.
(9)
Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.