Delodajalec izplača odpravnino delavcu, čigar delo je nepotrebno in mu v zakonskem roku preneha delovno razmerje, in sicer v višini 50% njegove povprečne neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v družbi, tudi v primerih, ko višina odpravnine presega maksimalni znesek določen z zakonom.
Pravico do odpravnine pridobi delavec po enem letu dela v družbi.
Če delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev v drugem podjetju oziroma delodajalcu ali mu financira dokup pokojninske dobe, ni obvezen do izplačila odpravnine po tem členu. Delavec je upravičen do razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine.
Odpravnina po tem členu pripada tudi delavcu, ki mu preneha delovno razmerje na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti v skladu z zakonom.