2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih uvajajo država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako so uvedeni.
2. Za davke na dohodek in premoženje štejemo vse davke, ki se uvedejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja dogovor, so zlasti:
a)
v primeru Slovenije:
1* davek na dobiček pravnih oseb, vključno z dohodkom od transportnih storitev tuje osebe, ki nima svojega zastopstva na področju Republike Slovenije;
2* davek na dohodek posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom od kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin;
3* davek na premoženje;
(v nadaljevanju: "slovenski davek");
b)
v primeru Belgije:
1* davek na dohodek posameznikov;
2* davek na dohodek podjetja;
3* davek na dohodek pravnih oseb;
4* davek na dohodek nerezidentov;
5* posebni davek, vključen v davek na dohodek posameznikov;
6* dodaten prispevek za krizne situacije, vključno s predplačili, dodatne dajatve na te davke in predplačila, in dodatki davku na dohodek posameznikov,
(v nadaljevanju: "belgijski davek").
4.
Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v ustreznih davčnih zakonih.