Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BCHIDO)

1. Kadar oseba meni, da so ali bodo dejanja ene ali obeh držav pogodbenic imela za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki mu jih nudi domača zakonodaja teh dveh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, če se njegov primer nanaša na 1. odstavek 24. člena, pa tisti državi pogodbenici, katere državljan je. Zadeva mora biti vložena v treh letih od prve prijave dejanja, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije.

2. Pristojni organ si mora, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, prizadevati razrešiti primer v skupnem dogovoru s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognil obdavčenju, ki ni v skladu z določbami te konvencije.

3. Pristojni organi držav pogodbenic si morajo prizadevati s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki izvirajo iz razlage ali uporabe te konvencije. Prav tako se lahko med seboj posvetujejo o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih ne predvideva ta konvencija.

4. Pristojni organi držav pogodbenic lahko neposredno komunicirajo drug z drugim, da bi dosegli dogovor v smislu zgornjih odstavkov. Kadar je za dosego dogovora priporočljivo, se pristojni organi držav pogodbenic lahko sestanejo za ustno izmenjavo mnenj.

5. Kadar:

je po prvem odstavku oseba predložila primer pristojnemu organu države pogodbenice, ker so imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic za to osebo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, in

se pristojna organa ne moreta dogovoriti o rešitvi primera v skladu z drugim odstavkom v treh letih od predložitve primera pristojnemu organu druge države pogodbenice,

se kakršna koli nerešena vprašanja, ki izhajajo iz primera, predložijo v arbitražo, če oseba tako zahteva. Vendar se ta nerazrešena vprašanja ne predložijo v arbitražo, če je sodišče ali upravno sodišče katere koli od obeh držav že sprejelo odločitev o teh vprašanjih. Razen če oseba, ki jo primer neposredno zadeva, ne sprejme skupnega dogovora, s katerim se izvede arbitražna odločitev, ali se pristojna organa in osebe, ki jih primer neposredno zadeva, strinjajo z drugačno rešitvijo v šestih mesecih po sporočeni odločitvi, je arbitražna odločitev zavezujoča za obe državi in se izvede ne glede na roke v domači zakonodaji teh držav. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe tega odstavka.

Državi pogodbenici lahko arbitražnemu odboru, ustanovljenemu po določbah tega odstavka, sporočita informacije, potrebne za izvedbo arbitražnega postopka. Za člane arbitražnega odbora veljajo omejitve v zvezi z razkritjem, opisane v drugem odstavku 26. člena glede tako sporočenih informacij.