(1)
Cestni predori so enocevni, dvocevni in večcevni, cevi so lahko za eno- ali dvosmerni promet. Cevi so lahko eno-, dvo- ali večpasovne. Glede na dolžino jih delimo:
-
srednje od 200 m do 1000 m,
(2)
Projektna hitrost v predoru je odvisna od projektne hitrosti, ki je uporabljena za cesto izven predora, in od vrste predora ter je določena v naslednji preglednici:
+----------------------------+--------------------------------+
|V(proj) izven predora (km/h)|V(proj) v predoru (km/h) |
+----------------------------+--------------------------------+
|Več kot 100 |100 (pri enosmernem |
| |dvopasovnem) |
+----------------------------+--------------------------------+
|80–100 |80 (pri dvosmernem) |
+----------------------------+--------------------------------+
|Do 80 |Enaka kot izven predora |
+----------------------------+--------------------------------+
(3)
Os ceste v območju predora poteka na sredini vozišča.
(4)
Os ceste v območju portala predora pravilom poteka v krivini, da se zmanjša učinek svetlobnih sprememb in zmanjša vpliv vetra na prezračevanje predorske cevi.
(5)
Horizontalni radiji v predoru se določijo glede na projektno hitrost s pogojem zagotavljanja zaustavitvene preglednosti.
(6)
Dopustni nagib nivelete v kratkem predoru je do 4,0%, v srednje dolgem do 3,0%, v dolgem pa do 1,5%.
(7)
Minimalni vzdolžni nagib v predoru znaša 0,5%.
(8)
V kratkem predoru se uporabijo enake širine vozišča, vključno z odstavnim pasom, kot so izven predora, v srednjem in dolgem predoru pa so širine pogojene s projektno hitrostjo.
(9)
V predoru se praviloma predvidi obojestranski kontrolni hodnik minimalne širine 0,75 m.
(10)
Vozišče v predorski cevi ima enostranski prečni nagib max. 4%.