9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
(1)
Po uradni potrditvi bolezni na gospodarstvu mora uradni veterinar takoj določiti meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.
(2)
Na okuženem in ogroženem območju uradni veterinar odredi ustrezne ukrepe iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3)
Pri določanju velikosti okuženega in ogroženega območja VURS upošteva:
-
rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena,
-
geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje,
-
položaj in bližino drugih gospodarstev,
-
vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic in obratov za predelavo živalskih odpadkov,
-
sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva,
-
uvedene ukrepe.
(4)
Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav članic, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic.
(5)
VURS sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev kot so televizija, radio in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.