Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji sporoči naslednje podatke o vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali o vnaprejšnjem cenovnem sporazumu:

identifikacijo osebe in skupine oseb, ki ji ta oseba pripada;

povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;

datum izdaje, spremembe ali obnove vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

datum začetka veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;

datum konca veljavnosti vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta datum določen;

vrsto vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

znesek transakcije ali niza transakcij iz vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali iz vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, če je ta znesek tam naveden;

opis meril, ki se uporabljajo za določanje transfernih cen, ali samo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

opredelitev metode, ki se uporablja za določanje transfernih cen, ali samo transferno ceno v primeru vnaprejšnjega cenovnega sporazuma;

imena morebitnih drugih držav članic, ki bi jih verjetno zadevalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum;

imena vseh oseb v morebitnih drugih državah članicah, na katere bi verjetno vplivalo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum (ob navedbi, s katerimi državami članicami so te osebe povezane), in

navedbo, ali sporočeni podatki temeljijo na samem vnaprejšnjem davčnem stališču s čezmejnim učinkom ali na vnaprejšnjem cenovnem sporazumu ali zahtevi za izdajo vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

Podatki iz 1., 2., 8. in 11. točke tega odstavka se ne sporočijo Evropski komisiji.

Podatki o vnaprejšnjih davčnih stališčih ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki se nanašajo izključno na fizične osebe, se ne sporočajo v okviru avtomatične izmenjave informacij o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom, razen če vrednost transakcije ali niza transakcij, na katere se nanaša vnaprejšnje davčno stališče, ustreza znesku najmanj 1.500.000 eurov ali znesku v drugi valuti, ki je najmanj enakovreden 1.500.000 eurom, ali če vnaprejšnje davčno stališče ugotavlja, ali je fizična oseba rezident za davčne namene v Republiki Sloveniji ali ne. Obveznost poročanja velja tudi za izdana in spremenjena stališča, ki jim je bila podaljšana veljavnost po 1. januarju 2026.

Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji ne sporoči podatkov o dvostranskem ali večstranskem vnaprejšnjem cenovnem sporazumu, ki je sklenjen z državo, ki ni država članica EU, in mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, na podlagi katere je bil sklenjen ta vnaprejšnji cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam, temveč samo podatke, navedene v zahtevi, na podlagi katere se izda takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazum.

Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo nemudoma po izdaji, spremembi ali obnovitvi vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, najpozneje pa v treh mesecih po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni.

Pristojni organ pristojnemu organu države članice in Evropski komisiji pošlje podatke iz prvega odstavka tega člena v osrednjo podatkovno zbirko.

Pristojni organ lahko na podlagi 247. člena tega zakona od pristojnega organa druge države članice zahteva dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

Znesek iz vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom v primeru niza transakcij v zvezi z različnim blagom, storitvami ali sredstvi zajema njihovo skupno vrednost, pri tem pa se zneski ne seštevajo, če se transakcije za isto blago, storitve ali sredstva opravijo večkrat.

Pristojni organ v sporočanje informacij o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom v zvezi s fizičnimi osebami pristojnemu organu druge države članice in Evropski komisiji ne vključi davčnih stališč s čezmejnim učinkom o dohodkih, ki imajo vir v Republiki Sloveniji v zvezi z dohodki nerezidentov iz zaposlitve ter plačili direktorjem ali pokojninami nerezidentov.