4. člen
(pojmi)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Notranja cona je območje znotraj varovanega območja, ki je bistven del habitatov posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter posameznih habitatnih tipov, zaradi katerih je varovano območje opredeljeno. Notranja cona je lahko sestavljena iz enovitega območja ali jo sestavlja več manjših delov (zaplat). Notranje cone so določene v evidenci o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja to evidenco.
2.
Območje neposrednega vpliva je območje, ki je zaradi posega v naravo lahko uničeno ali poškodovano, in je za vrste posega v naravo določeno v stolpcu "območje neposrednega vpliva" v poglavjih I do XVIII Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
3.
Območje daljinskega vpliva je območje, kamor sega pomemben vpliv posega v naravo na vrsto ali habitatni tip, zaradi katerega je varovano območje določeno, in je praviloma širše od območja neposrednega vpliva.
4.
Najboljša dostopna metoda je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja dejavnosti presoje za ugotavljanje vplivov posameznih posegov na vrste in habitatne tipe, da se na njeni podlagi določajo učinki na parametre stanja vrste oziroma habitatnega tipa in stopnjo njihove pomembnosti ter vpliv in pomembnost posledic ugotovljenih učinkov na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.
5.
Plan je vsak plan, program, načrt, prostorski ali drug akt ter njegova sprememba ali dopolnitev, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec plana) za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma.
6.
Poseg v naravo je vsako človekovo ravnanje, ki lahko vpliva na naravo tako, da škoduje varstvenim ciljem varovanih območij in njihovi celovitosti ter povezanosti. Posegi v naravo so posegi v naravo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika in drugi posegi v naravo, za katere se v postopku priprave planov ugotovi, da imajo lahko pomembne vplive na varovana območja.
7.
Skupina vrst oziroma habitatnih tipov je skupina posameznih živalskih ali rastlinskih vrst ali habitatnih tipov, ki se jih zaradi podobnih lastnosti v določenih primerih lahko presoja kot celoto. Te skupine so določene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
8.
Učinek plana ali posega v naravo je pričakovana posledica plana ali posega v naravo, ugotovljena v skladu z določbami tega pravilnika na parametre ugodnega stanja vrste ali habitatnega tipa. Učinek se ugotavlja v skladu z 21. členom tega pravilnika.
9.
Vpliv plana ali posega v naravo je takšno delovanje plana ali posega v naravo na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, da se ti dosegajo oziroma ohranjajo drugače, kot bi se sicer. Vpliv se ugotovlja v skladu s 25. členom tega pravilnika.