"20. člen
(dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Dobavitelj lahko trži semenski material kmetijskih rastlin, razen semenskega materiala vrst kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona, če ima dovoljenje Uprave za izdajo etiket in potrdil dobavitelja in če na podlagi pregledov iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da semenski material izpolnjuje zahteve iz 10. in 12. člena tega zakona, in če zanj izda predpisane etikete oziroma potrdilo dobavitelja.
(2)
Uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na zahtevo dobavitelja, ki jo vloži na predpisanem obrazcu in v kateri navede zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu pridelave,
-
vrste oziroma skupine kmetijskih rastlin, ki jih prideluje in trži.
(3)
Zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži dokazila, da izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena, vzorec etikete in potrdila dobavitelja, ter izjavo, da je seznanjen z drugimi obveznostmi dobavitelja po tem zakonu.
(4)
Uprava izda dobavitelju za vrste ali skupine kmetijskih rastlin, navedenih v zahtevi, dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, če ugotovi, da dobavitelj izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Uprava lahko pred izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka pri dobavitelju preveri izpolnjevanje obveznosti iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena.
(6)
Dobavitelj mora pridobiti dovoljenje Uprave iz četrtega odstavka tega člena za vsako novo vrsto ali skupino kmetijskih rastlin, katere semenski material namerava pridelovati ali tržiti.
(7)
Podatki o izdanih dovoljenjih iz četrtega odstavka tega člena se vodijo v registru dobaviteljev.
(8)
Dobavitelj, ki pridobi dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, mora o izdanih etiketah oziroma potrdilih dobavitelja voditi evidenco na predpisan način.
(9)
Dobaviteljem, ki so majhni pridelovalci semenskega materiala in katerih celotna pridelava tega semenskega materiala je namenjena za samooskrbo ali za prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega semenskega materiala in ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo kmetijskih rastlin, ni potrebno pridobiti dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
Minister podrobneje predpiše vsebino etikete in potrdila dobavitelja iz prvega odstavka tega člena, vsebino obrazca in način vlaganja zahteve iz drugega odstavka tega člena, način vodenja evidence iz osmega odstavka tega člena in kriterije za majhne pridelovalce ter lokalni trg iz prejšnjega odstavka.".