130.u člen
(vodenje evidenc)
(1)
Oseba, ki uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te posebne ureditve. Te evidence morajo biti dovolj natančne, da lahko davčni organ ugotovi, ali je prijavljeni in plačani znesek DDV ob uvozu pravilen in morajo vsebovati naslednje informacije:
a)
državo članico potrošnje, v katero se uvaža blago;
b)
opis in količino uvoženega blaga;
c)
datum uvoza blaga;
d)
davčno osnovo;
e)
morebitno poznejše povečanje ali zmanjšanje davčne osnove;
f)
uporabljeno stopnjo DDV;
g)
znesek DDV, ki ga je treba plačati, z navedbo uporabljene valute;
h)
informacije, uporabljene za določitev kraja, kjer se začne in konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku;
i)
dokaze o morebitnem vračilu blaga, vključno z uporabljeno davčno osnovo in stopnjo DDV.
(2)
Evidence morajo biti na voljo davčnemu organu v elektronski obliki.
(3)
Oseba, ki uporablja to posebno ureditev, mora hraniti evidence deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.