23. člen
(Območni rastiščnogojitveni tip)
Na ravni območnega rastiščnogojitvenega tipa se določita optimalni model gozda in gozdnogojitveni cilj.
Optimalni model gozda se določi kot idealno stanje gozda, ki na danem rastišču ob upoštevanju sukcesijskega razvoja gozda na najbolj racionalen način trajno zagotavlja uresničevanje funkcij gozdov, in vključuje:
-
optimalno drevesno sestavo gozda;
-
optimalno zgradbo gozda in optimalno razmerje debelinskih razredov oziroma razvojnih faz.
Gozdnogojitveni cilj vključuje:
-
ciljno drevesno sestavo gozdov;
-
ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;
-
ciljno lesno zalogo;
-
ciljno kakovost sestojev;
-
obdobje, ko naj bi bilo doseženo ciljno stanje.
Na ravni območnega rastiščnogojitvenega tipa se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja. Z njimi se določijo:
-
prevladujoči gozdnogojitveni sistem in način obnavljanja sestojev;
-
proizvodno razdobje, povprečna pomladitvena doba in končna lesna zaloga sestojev;
-
optimalno gozdnogojitveno ukrepanje glede na gozdnogospodarsko vlogo območnega rastiščnogojitvenega tipa v GGO in poudarjenost funkcij gozdov.
Na ravni območnega rastiščnogojitvenega tipa se skladno z gozdnogojitvenim ciljem in usmeritvami določijo tile ukrepi:
-
možni posek (tabela MP);
-
okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih (tabela NGD po navodilih iz priloge 3, točka l).