8. člen
(Fitocenološki temelj)
Da se z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti zagotovita ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdov in ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb, se rastišča vseh gozdov razvrstijo v gozdnovegetacijske tipe, praviloma v asociacije ali subasociacije (v nadaljnjem besedilu: gozdne združbe).
Podlaga za razdelitev gozdov po rastiščih so fitocenološke karte in drugi fitocenološki izdelki, izdelani po sistematski klasifikaciji srednjeevropske fitocenološke šole (Braun-Blanquet).
Gozdne združbe se združujejo v naslednje skupine rastišč:
1.
logi;
2.
gabrovja in dobrave;
3.
bukovja na nekarbonatnih kameninah;
4.
gričevnata in podgorska bukovja na karbonatnih kameninah;
5.
gorska bukovja na karbonatnih kameninah;
6.
jelovja z bukvijo;
7.
jelovja s smreko;
8.
termofilna bukovja;
9.
termofilna hrastovja;
10.
acidofilna borovja;
11.
bazofilna borovja;
12.
termofilna grmičevja;
13.
subalpinska bukovja;
14.
rušja in šotna barja.