2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1.
Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih nalaga država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako se pobirajo.
2.
Za davke na dohodek in premoženje štejemo vse davke, ki se plačujejo na celotni dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključujoč davke na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davke na celotne zneske mezd in plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davke na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so:
a)
v Republiki Sloveniji:
1.
davek na dobiček pravnih oseb, vključujoč dohodek od transportnih storitev tuje osebe, ki nima svojega zastopstva na področju Republike Slovenije;
2.
davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
3.
davek na premoženje; (v nadaljevanju: “slovenski davek”);
b)
v Republiki Avstriji:
1.
davek na dohodek (die Einkommensteuer);
2.
davek na dobiček pravnih oseb (die Koerperschaftsteuer);
3.
davek na zemljišča (die Grundsteuer);
4.
davek na kmetijska in gozdarska podjetja (die Abgabe von land- und forstwirtschaftlichen Betrieben);
5.
davek na vrednost zazidljivih praznih zemljišč (die Abgabe vom Bodenwert bei unbebauten Grundstuecken); (v nadaljevanju: “avstrijski davek”).
4. Ta konvencija se bo uporabljala tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne dajatve, ki bodo uvedene po datumu podpisa konvencije, dodatno k že obstoječim dajatvam ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvršene v ustreznih davčnih zakonih.