(1)
Obrazložitev odločbe obsega:
1.
razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2.
ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3.
razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4.
navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5.
razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6.
razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
(2)
Če pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, se je treba tudi v obrazložitvi sklicevati na predpis, ki to določa. V obrazložitvi odločbe morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, zoper katere ni dovoljena pritožba.
(3)
Če je v primeru iz prvega odstavka 209. člena tega zakona organ odrekel soglasje, mora obrazložitev odločbe vsebovati tudi razloge za to. Če razloge vsebuje akt, s katerim je organ odrekel soglasje, je dovolj, da se organ, ki izda odločbo, v obrazložitvi sklicuje na ta akt in ga priloži odločbi.
(4)
Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.