(1)
Popotresna obnova objektov po tem zakonu pomeni:
1.
rekonstrukcijo s potresom poškodovanih objektov ali njihovih delov, ki so kot primerni za rekonstrukcijo opredeljeni v poročilu o škodi (v nadaljnjem besedilu: rekonstrukcija objektov),
2.
odstranitev s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov, ki so v poročilu o škodi opredeljeni kot neprimerni za rekonstrukcijo ter zgraditev novih objektov oziroma njihovih delov na isti lokaciji, razen če to zaradi geoloških, gradbenotehničnih in drugih razlogov ni primerno (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov) in
3.
zgraditev objektov infrastrukture gospodarskih in drugih javnih služb v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, ki so izrazito deficitarne (v nadaljnjem besedilu: gradnja v javno korist).
(2)
Za popotresno obnovo objektov po tem zakonu se ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena štejejo tudi tisti objekti ali njihovi deli, ki so v “Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic plazu Stože pod Mangrtom“ (v nadaljnjem besedilu: dodatno poročilo o škodi), ki ga pripravi ministrstvo in sprejme vlada, opredeljeni kot uničeni ali poškodovani zaradi posledic navedenega plazu in objekti, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic tega plazu odstraniti ali rekonstruirati.
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka tega člena se za rekonstrukcijo objektov šteje tudi rekonstrukcija vseh večnadstropnih stanovanjskih objektov z območja popotresne obnove, ki so v poročilu o škodi označeni kot primerni za rekonstrukcijo, ki stojijo na seizmičnih območjih, na katerih je v skladu s potresnimi predpisi največja pričakovana intenziteta VIII. ali IX. stopnje, z namenom, da se z ojačitvami konstrukcije teh objektov zagotovi predpisana potresna varnost.
(4)
Ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena odstranitev objekta, ki je v poročilu o škodi ali v dodatnem poročilu o škodi opredeljen kot neprimeren za rekonstrukcijo, ni potrebna, če se v postopkih izdaje dovoljenja za poseg v prostor ugotovi, da ga je mogoče rekonstruirati oziroma je obnova nujna zaradi ohranjanja kulturne dediščine.
(5)
Če je uničen ali poškodovan objekt vključen v dodatno poročilo o škodi, se ne glede na določbe 14. člena tega zakona za obnovljen objekt šteje objekt, v katerem so stanovanjski prostori tudi končno obdelani, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov v stanovanjskih prostorih, katerih površina je enaka standardni površini iz drugega odstavka navedenega člena.
(6)
Če se popotresna obnova objekta nanaša na uničen oziroma poškodovan objekt, ki ga opredeljuje dodatno poročilo o škodi:
-
se sredstva državne pomoči in ugodni stanovanjski kredit za stanovanjski objekt dodelijo osebi zasebnega prava na način, kot to velja za stanovanjski objekt v lasti osebe iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona tudi, če v njem lastnik ali njegovi družinski člani niso imeli stalnega bivališča,
-
se sredstva državne pomoči dodelijo upravičencu tudi za zagotovitev nadomestnega stavbnega zemljišča, če gre za objekt, ki ga je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic plazu odstraniti, in če upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno preda državi v last,
-
se sredstva za izvedbo del v zvezi s komunalnim opremljanjem nadomestnih stavbnih zemljišč dodelijo občini pod pogoji, ki po določbah tega zakona veljajo za gradnjo v javno korist.
(7)
Ne glede na določbe prvega odstavka 21. člena tega zakona sredstva državne pomoči upravičenec iz prejšnjega odstavka pridobi oziroma se mu dodelijo, če vlogo za pomoč pri popotresni obnovi objektov predloži ministrstvu najpozneje do 30. aprila 2002.