(1)
Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu po zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o obligacijskih razmerjih.
(2)
V bruto izplačilo iz prejšnjega odstavka se vštevajo tudi vsa povračila stroškov, ki jih je fizična oseba prejela v zvezi z opravljanjem storitve.
(3)
Za opravljeno storitev po prvem odstavku tega člena se ne šteje:
-
izplačilo fizični osebi, ki opravlja funkcijo na podlagi imenovanja državnega ali drugega organa v skladu z zakonom oziroma drugim aktom,
-
izplačilo fizični osebi, ki opravi storitev na podlagi napotitve upravnega organa v skladu z zakonom,
-
izplačilo fizični osebi na podlagi napotitve oziroma poziva na določeno opravilo s strani državnega ali drugega organa,
-
izplačilo nagrad in povračil stroškov fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih, ljubiteljskih, humanitarnih, invalidskih, izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih dejavnostih ter v dejavnostih društev in njihovih zvez, zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja gospodarskih dejavnosti po 10. členu zakona o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86), ter v sindikalnih in strankarskih dejavnostih, pod pogojem, da izplačila nagrad ne presegajo 150.000 tolarjev letno, povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem storitve pa ne presega višine, ki je določena s predpisom vlade.
(4)
Za izplačilo za opravljeno storitev po tem zakonu se ne štejejo plačila za uporabo avtorskega dela na podlagi avtorskih pogodb po zakonu o avtorski pravici.
(5)
Podrobnejše izvajanje tega zakona predpiše minister, pristojen za finance.