(1)
Za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka se lahko število vzorčevalnih mest iz 1. točke priloge 3 tega pravilnika zmanjša na območjih ali poselitvenih območjih, kjer se izmerjeni podatki mreže stalnih vzorčevalnih mest dopolnjujejo z informacijami iz rezultatov indikativnih meritev in iz izračunov modeliranja kakovosti zraka, če:
-
dopolnilne metode ugotavljanja ozona v zunanjem zraku zagotavljajo primerni nivo informacij za ugotavljanje ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti pri ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka;
-
sta število vzorčevalnih mest in prostorska ločljivost drugih uporabljenih tehnik zadostna, da se ugotovi koncentracijo ozona v zunanjem zraku ob upoštevanju ciljev kakovosti podatkov iz 1. do 3. točke priloge 4, in da so rezultati ocenjevanja taki, kot jih določa 5. točka priloge 4;
-
število vzorčevalnih mest na poselitvenem območju ali na območju ni manjše od enega vzorčevalnega mesta na dva milijona prebivalcev ali enega vzorčevalnega mesta na 50.000 km2, če to pomeni večje število vzorčevalnih mest na območju;
-
je na vsakem poselitvenem območju ali območju najmanj eno vzorčevalno mesto in
-
se meri koncentracija dušikovih oksidov na vseh vzorčevalnih mestih, ki še ostanejo stalna vzorčevalna mesta, razen mest podeželskega ozadja.
(2)
Če se pri ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka ugotavlja ciljna vrednost, se ob izpolnjenosti pogojev iz prejšnjega odstavka lahko upoštevajo tudi rezultati modeliranja oziroma indikativnih meritev.