10. člen
(izstavitev računa)
(1)
Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve navesti obe valuti le za končno vsoto.
(2)
Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva, da se mu ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v medkrajevnem avtobusnem prometu na račun ni potrebno pripisati končnega zneska v drugi valuti.
(4)
Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.