Če v primeru iz 10. člena tega zakona ne pride do odložitve določitve dediča, mora dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, zagotoviti mladoletnim dedičem, da se usposobijo za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije. Ti izdatki se vštejejo v nujni delež.
Izdatki iz prejšnjega odstavka se letno valorizirajo po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri po predpisih o temeljni obrestni meri.
Dokler upravičenci iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo svojo pravico, ne morejo uveljavljati zahteve po izplačilu nujnega deleža. Po svojih močeh so dolžni pomagati pri običajnih opravilih na zaščiteni kmetiji, sicer lahko izgubijo preživninsko pravico.
Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pri polnoletnih zapustnikovih potomcih, ki se zaradi težjih telesnih okvar ali duševnih motenj ne morejo sami preživljati, če je to združljivo z gospodarsko zmogljivostjo zaščitene kmetije. Pri presojanju zmožnosti za njihovo lastno preživljanje se upošteva tudi že izplačani nujni delež.