9. člen
(ravnanje za izognitev trčenju)
(1)
Vsako dejanje za izognitev trčenju v skladu z določbami tega poglavja mora biti glede na okoliščine odločno, pravočasno in tako, kot bi ga storil dober upravljavec plovila.
(2)
Vsaka sprememba smeri in/ali hitrosti za izognitev trčenju mora biti glede na okoliščine dovolj velika, da jo drugo plovilo, ki opazuje s prostim očesom ali z radarjem, lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri in/ali hitrosti.
(3)
Če je dovolj prostora za manevriranje, utegne biti že sprememba smeri uspešna, da se plovilo izogne nevarni bližini, če je pravočasna, izrazita in ne privede plovila v nevarno bližino drugih plovil.
(4)
Dejanje za izognitev trčenju mora omogočiti ploviloma srečanje na varni razdalji. Učinkovitost tega dejanja je treba skrbno preverjati, dokler se drugo plovilo varno ne oddalji.
(5)
Če se je treba izogniti trčenju ali pridobiti čas za presojo, mora plovilo voziti počasneje ali celo ustaviti vožnjo tako, da ustavi stroj, ali ga prestaviti v vzvratno vožnjo.
(6)
Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, mora glede na okoliščine pravočasno ukreniti vse, da zagotovi dovolj vodnega prostora za varen prehod drugega plovila.
(7)
Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, niti ko se mu približuje tako, da obstaja nevarnost trčenja, mora pri izvajanju postopkov za zagotovitev varnega prehoda drugega plovila upoštevati določbe tega poglavja.
(8)
Plovilo, katerega varen prehod ne sme biti oviran, mora ravnati v skladu z določbami tega poglavja, ko se plovili približujeta in obstaja nevarnost trčenja.