V obdobju do 1. januarja 2017 se izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države zajema:
-
nepremičnine, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;
-
nepremičnine na območju mejnih prehodov;
-
nepremičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev, ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, postale last Republike Slovenije;
-
stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije in
-
počitniške enote iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo.
Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za javno upravo ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:
-
nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;
-
nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države;
-
nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč;
-
nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;
-
nepremičnin, ki so namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij;
-
nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;
-
nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;
-
nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;
-
nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;
-
nepremičnin, ki sestavljajo komplekse, ki se uporabljajo za protokolarne dogodke;
-
nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi in
-
nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki.
Upravljavci nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena so o ravnanju z nepremičninami v svojem upravljanju in uporabi, v okviru aplikacij, ki so vzpostavljene na podlagi predpisov ali sklepov vlade, in so namenjene za spremljanje podatkov o nepremičninah in stroških povezanih z nepremičninami, dolžni ažurno sporočati podatke Ministrstvu za javno upravo.
V obdobju do 1. januarja 2017 Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.
Do vzpostavitve centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za javno upravo na podlagi pooblastila opravlja naloge vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave ali pravosodnih organov oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave ali pravosodnega organa.