1. Dohodek, ki ga rezident države pogodbenice ustvari s strokovnimi storitvami ali drugimi samostojnimi dejavnostmi, se obdavči samo v tej državi pogodbenici, razen v enem od naslednjih primerov, kjer se tak dohodek lahko obdavči tudi v drugi državi pogodbenici:
a)
če ima svojo stalno bazo za opravljanje svojih dejavnosti, ki mu je vedno na voljo v drugi državi pogodbenici; v tem primeru se lahko v tej drugi državi pogodbenici obdavči samo tolikšen del dohodka, kolikor ga lahko pripišemo tej stalni bazi;
b)
če je njegovo bivanje v drugi državi pogodbenici v obdobju ali obdobjih, ki presegajo skupno 183 dni v koledarskem letu določenega leta; v tem primeru lahko druga država pogodbenica obdavči samo toliko dohodka, kot ga ustvari s svojo dejavnostjo v tej drugi državi pogodbenici.
2. Izraz “strokovne storitve” vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.