(1)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih.
(2)
Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na količino vsake snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ugotavlja snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi podatkov o kakovosti in količini svojih odpadnih voda, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom odpadnih vod do 31. decembra v letu, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4)
Okoljska dajatev se ne plačuje od enot obremenitve za snov, če v onesnaženi odpadni vodi ne presega koncentracije in letne količine za to snov, ki so določene v tabeli 1 iz priloge 1 te uredbe.
(5)
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ne plačuje okoljske dajatve od enot obremenitve za strupene snovi za vodne bolhe, če odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo.