(1)
Katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč se ugotavlja na podlagi povprečnih pridelkov v zadnjih petih letih, s tem da se ne upošteva najboljše in najslabše letine ter povprečne strukture rabe v posameznih statističnih cenilnih okoliših, združenih v dohodkovna območja. Dohodkovna območja so območja s primerljivimi naravnimi in ekonomskimi danostmi za kmetijsko pridelavo. Meje dohodkovnih območij potekajo po mejah katastrskih okrajev.
(2)
Manj pogosti posevki in vrste sadnega drevja, ki se gojijo v manjšem obsegu, se pri določanju strukture pridelave prištejejo k pretežni (reprezentančni) kulturi, s tem da se njihova površina ali drevesa prištejejo in obračunajo z enako vrednostjo pridelka in enakimi stroški, kot pri reprezentančni kulturi.
(3)
Povprečne cene kmetijskih pridelkov ter vrednost materialnih stroškov se za podatke, ki jih za kmetijstvo ugotavlja in vodi Statistični urad Republike Slovenije, ugotovi pri tem uradu, za druge podatke pa se smiselno uporabijo podatki iz kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (v nadaljnjem besedilu: kalkulacije). Pri določanju denarne vrednosti pridelkov se ne upoštevajo plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike.
(4)
Pri uporabi podatkov, ki jih ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije za kmetijstvo, se upoštevajo odkupne oziroma tržne in nabavne cene iz leta pred obračunom katastrskega dohodka, valorizirane s količnikom, ugotovljenim na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih dveh letih.
(5)
Če cene in vrednosti materialnih stroškov niso razpoložljive za določeno leto, se na leto ugotavljanja katastrskega dohodka valorizirajo s stopnjo rasti maloprodajnih cen v obdobju od leta razpoložljivosti podatka do leta ugotavljanja.