(1)
Prihodek od njiv se ugotavlja za strna žita (pšenica, rž, ječmen in oves), koruzo, njivske vrtnine, krmne in industrijske rastline, s tem da se upošteva njihov delež v strukturi vseh njivskih površin.
(2)
Površine z industrijskimi rastlinami se dodajo površini z glavnim posevkom, ki je najbolj pogost v katastrskem okraju. V primerih, da je delež industrijskih rastlin v strukturi njivskih posevkov pomembnejši, se izjemoma lahko površine z industrijskimi rastlinami izkažejo tudi posebej.
(3)
Površine z njivskimi vrtninami, razen površin pod katastrsko kulturo vrt, se dodajo površini z najbolj pogosto vrtnino, njihov prihodek pa obračuna na podlagi povprečnega pridelka te vrtnine.
(4)
Prihodek od krmnih rastlin se obračuna po vrsti krmnih rastlin, ki se največ pridelujejo v katastrskem okraju. Pri tem se upoštevajo samo površine, na katerih se krmne rastline pridelujejo kot glavni posevek. Pridelek se izrazi v suhi snovi.
(5)
Dobljeni prihodki se nato po odstotnem deležu posevka v strukturi posameznega katastrskega razreda preračunavajo na povprečni prihodek na en hektar katastrskega razreda njive.
(6)
Na enak način kot prihodki se v izračunu katastrskega dohodka upoštevajo tudi materialni stroški pridelave.