1. Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Izraz “nepremičnine“ ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri je ta nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere veljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, vsako opcijo ali podobno pravico pridobiti nepremičnine, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva, pravico do sredstev, pridobljenih z raziskovanjem ali izkoriščanjem morskega dna in podzemlja ter njunih naravnih virov, vključno s pravico do deležev v teh sredstvih ali do koristi iz njih. Ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4. Kadar ima zaradi lastništva delnic ali drugih korporacijskih pravic v družbi lastnik takih delnic ali korporacijskih pravic v družbi pravico do uživanja nepremičnin družbe, se lahko dohodek iz neposredne uporabe, dajanja v najem ali vsake druge oblike uporabe take pravice do uživanja obdavči v državi pogodbenici, v kateri je nepremičnina.
5. Določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja in za dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.