2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki so uvedeni v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
(i)
davek od dobička pravnih oseb,
(ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, dobičkom iz kapitala in dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina),
(iii)
davek od premoženja,
(iv)
posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
(v nadaljevanju “slovenski davek“);
b)
v Latviji:
(i)
davek od dohodka podjetij (uzňçmumu ienâkuma nodoklis),
(ii)
davek od osebnega dohodka (iedzîvotâju ienâkuma nodoklis),
(iii)
davek na nepremičnine (nekustamâ îpašuma nodoklis)
(v nadaljevanju “latvijski davek“).
4. Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.