18. člen
(Ovrednotenje metodologije z vidika standarda neodvisnosti)
(1)
Neodvisnost metodologije se ovrednoti na podlagi naslednjih meril:
(a)
lastniška in organizacijska struktura ECAI;
(b)
finančni viri ECAI;
(c)
struktura zaposlenih in strokovnost ECAI;
(d)
korporacijsko upravljanje ECAI.
(2)
Glede lastniške in organizacijske strukture ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če ima ECAI ustrezne varovalne mehanizme, ki zagotavljajo, da njeni lastniki ne vplivajo na dejavnost izdelovanja bonitetnih ocen, in ki preprečujejo, da bi zunanji politični ali ekonomski pritiski ogrozili objektivnost bonitetnega procesa. Dejavnost izdelave bonitetnih ocen mora biti funkcionalno in organizacijsko ločena od ostalih dejavnosti ECAI, ki lahko negativno vplivajo na objektivnost bonitetnih ocen, kot je na primer dejavnost svetovanja.
(3)
Glede finančnih virov ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če so ti dolgoročno stabilni in če ima ECAI vzpostavljene ustrezne varovalne mehanizme, ki zagotavljajo, da je ECAI neodvisna od svojih glavnih strank, ki lahko negativno vplivajo na objektivnost bonitetnih ocen.
(4)
Glede strukture zaposlenih in strokovnosti ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če imajo zaposleni v ECAI znanja in izkušnje, ki so potrebne za izvajanje posameznih nalog, kot na primer, da ima vedno vsaj ena oseba, ki je vključena v bonitetni proces, najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu bonitetnega analitika ali na primerljivem delovnem mestu. Zagotovljeno mora biti zadostno število zaposlenih za dosledno izdelavo bonitetnih ocen in za vzdrževanje rednih stikov z ocenjevanimi subjekti, če slednji predstavljajo enega izmed vhodnih podatkov metodologije.
(5)
Glede korporacijskega upravljanja ECAI je standard neodvisnosti metodologije izpolnjen, če je:
(a)
zagotovljeno redno notranje revidiranje;
(b)
zagotovljena integriteta bonitetnega procesa z ustreznimi pisnimi akti, v katerih so opredeljeni notranji postopki, pravila vodenja, cenovna politika in notranji kodeks ravnanja;
(c)
zagotovljeno razkritje okoliščin, v katerih je ali bi lahko prišlo do nasprotij interesov, in obstoj mehanizmov za prepoznavanje dejanskih in potencialnih nasprotij interesov, njihovo preprečevanje, upravljanje in odpravljanje.