V prvem odstavku 2. člena pravilnika o postopku za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom (Uradni list RS, št. 67/00) se v 4. točki pod črko A doda nova peta alinea, ki se glasi:
"– zdravila sirote;".
Za besedilom 6. točke se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 7., 8. in 9. točka, ki se glasijo:
"7.
Zdravilo sirota je tisto zdravilo, ki ga tako določi EMEA na podlagi naslednjih meril:
a)
da je namenjeno za diagnosticiranje, preprečevanje ali zdravljenje življenjsko nevarne ali kronično izčrpavajoče bolezni, ki prizadene največ pet od deset tisoč oseb v EU, ko se vloži predlog, ali
da je namenjeno za diagnosticiranje, preprečevanje ali zdravljenje življenjsko nevarne, resno izčrpavajoče ali resne in kronične bolezni v EU ter ni verjetno, da bi trženje zdravila v EU brez spodbud ustvarilo zadosti dohodka za upravičenje naložbe;
in
b)
da ne obstaja nobena zadovoljiva metoda za diagnosticiranje, preprečevanje ali zdravljenje omenjene bolezni, odobrena v EU oziroma, če taka metoda obstaja, da bo zdravilo pomembno koristilo obolelim.
Za zdravila sirote velja tržna ekskluzivnost, ki pomeni, da urad v obdobju 10 let od izdaje dovoljenja za promet z zdravilom siroto:
-
ne bo izdal drugega dovoljenja za promet s podobnim zdravilom in
-
ne bo izdal dovoljenja za razširitev obstoječega dovoljenja za promet z zdravilom na isto terapevtsko indikacijo za podobno zdravilo.
To obdobje se sme skrajšati na šest let, če EMEA za zdravilo siroto ugotovi, da ne izpolnjuje več meril, določenih v prejšnjem odstavku.
Ne glede na prejšnji odstavek se podobnemu zdravilu dovoljenje za promet lahko za isto terapevtsko indikacijo izjemoma izda, če:
a)
je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom izvirnega zdravila sirote dal svoje soglasje drugemu predlagatelju, ali
b)
imetnik dovoljenja za promet z zdravilom izvirnega zdravila sirote ni sposoben dobavljati v zadostnih količinah, ali
c)
drugi predlagatelj v svojem predlogu lahko utemelji, da je njegovo zdravilo, čeprav je podobno zdravilu siroti, ki že ima dovoljenje, varnejše, učinkovitejše ali kako drugače klinično boljše;
8.
podobno zdravilo pomeni zdravilo s podobno učinkovino ali učinkovinami, kakršne vsebuje zdravilo sirota z izdanim dovoljenjem za promet, in ki je namenjeno za isto terapevtsko indikacijo;
9.
podobna učinkovina pomeni enako učinkovino ali učinkovino z enakimi lastnostmi osnovne molekulske strukture (vendar pa ne nujno s povsem enakimi vsemi strukturnimi lastnostmi) in ki učinkuje po enakem mehanizmu.
To vključuje:
a)
izomere, zmesi izomer, komplekse, estre, soli in nekovalentne derivate izvirne učinkovine ali učinkovino, ki se od izvirne razlikuje le glede na manjše spremembe v molekulski strukturi, kakršna je strukturni analog,
ali
b)
enako makromolekulo ali makromolekulo, ki se razlikuje od izvirne le glede na spremembe v molekulski strukturi, denimo:
i)
proteine, če:
-
je razlika nastala na nivoju transkripcije ali translacije,
-
je razlika v strukturi med njimi nastala po translaciji (posttranslacijske modifikacije, na primer različni vzorci glikozilacije) ali zaradi različnih terciarnih struktur,
-
razlika v aminokislinskem zaporedju ni velika in ključna. Zato bi se dva proteina iste skupine, ki imata farmakološko podobne lastnosti (na primer biološki sestavini, ki imata isti podkoren mednarodnega nelastniškega imena (INN)), ponavadi štela kot podobna,
-
se monoklonska protitelesa vežejo na isti ciljni epitop. Ta bi se ponavadi štela kot podobna;
ii)
polisaharide, ki imajo enake ponavljajoče se sladkorne enote, četudi število enot variira in četudi so spremembe posledica polimerizacije (s konjugacijo vred);
iii)
polinukleotide (vključno terapevstki geni in protismiselni oligonukleotidi), ki so sestavljeni iz dveh ali več različnih nukleotidov, če:
-
razlika v nukleotidnem zaporedju purinskih in pirimidinskih baz ali njihovih derivatov ni velika in ključna. Zato bi protismiselne oligonukleotide, pri katerih dodajanje ali opustitev nukleotida/-ov znatno ne vpliva na kinetiko hibridizacije na ciljnem mestu, ponavadi šteli za podobne. Terapevtski geni, če razlike v zaporedju niso večje, bi se ponavadi šteli za podobne;
-
je razlika v strukturi med njimi glede na spremembe riboznega ali deoksiriboznega sladkornega ogrodja ali z nadomestitvijo ogrodja s sintetičnimi analogi;
-
je razlika v vektorskem ali prenosnem sistemu;
iiii)
zelo podoben kompleks delno določljivih snovi (kakršni sta dve sorodni virusni cepivi ali dva sorodna izdelka za ciljano celično terapijo);
ali
c)
enako učinkovino v radiofarmacevtskem izdelku ali učinkovino, ki se od izvirne razlikuje v radioaktivnem izotopu (radionuklidu), ligandu, mestu označevanja ali mehanizmu označevanja molekule z radioaktivnim izotopom pod pogojem, da deluje po enakem mehanizmu."