523. Odločba o ugotovitvi, da četrti odstavek 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ni v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Igorja Kosa in Otmarja Švige iz Zagorja ob Savi ter Mojce Psarn s Trojan, ki jih zastopa Staša Lepej, odvetnica v Zagorju ob Savi, na seji dne 24. januarja 2002
Četrti odstavek 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 69/98) ni v neskladju z ustavo.
1.
Pobudniki so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnim delavcem in so uveljavljali pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavod za zaposlovanje jim je izdal odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila na podlagi določb, uveljavljenih z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-D), katerih del je tudi izpodbijana prehodna določba. S tem naj bi bili prikrajšani v svojih pravicah, saj jim je delodajalec v postopku določanja trajno presežnih delavcev zagotavljal večji obseg pravic, kot so jih bili deležni ob dejanskem prenehanju delovnega razmerja. Pobudniki menijo, da je izpodbijana določba, ki samo tistim starejšim presežnim delavcem, ki jim do upokojitve manjka do 5 let zavarovalne dobe, zagotavlja pravice po prejšnjem zakonu, v neskladju z 2. ter s 14. in 155. členom ustave.
2.
Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da so razlogi za posebno obravnavanje starejših zavarovancev v primerjavi z drugimi v nujnosti zagotovitve pravne in socialne varnosti starejših zavarovancev, ki so tako varstvo in status uživali že po prejšnjih predpisih. Glede na to, da teh pravic novela zakona za naprej ni več urejala, je bilo treba z ustrezno prehodno določbo za te zavarovance zagotoviti prehodni režim uresničevanja pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po prejšnjih predpisih do njihove končne realizacije, to je, do izpolnitve pogojev za upokojitev. V zakonodajnem postopku se je dikcija izpodbijane določbe spreminjala tudi zaradi pomislekov o skladnosti nekaterih predlogov z ustavo in normativne nejasnosti nekaterih predlogov. Sprejeto besedilo je bilo oblikovano v tretji fazi zakonodajnega postopka z amandmajem matičnega delovnega telesa (Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko).
3.
Pobudniki v zvezi z odgovorom Državnega zbora navajajo, da se strinjajo, da so starejši delavci posebna kategorija delavcev, za katero lahko velja drugačen režim pravic za primer brezposelnosti. Razumljivi so tudi razlogi za drugačno obravnavanje starejših delavcev. Kljub temu pa menijo, da izpodbijana določba ustvarja ob enakem dejanskem stanju različno obravnavanje starejših oseb in ostalih oseb, ki ob uveljavitvi zakona še niso izpolnjevale pogojev za upokojitev. Njihove pravice se razlikujejo ob prijavi na zavodu za zaposlovanje. Tistim, ki jim manjka manj kot 5 let do upokojitve, gredo vse pravice iz naslova brezposelnosti na podlagi veljavne zakonodaje ob izdaji dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Tisti, ki jim manjka več kot 5 let, pa so kljub dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja ostali brez pričakovanih pravic, ki jim jih je zagotavljal prejšnji zakon. Novela zakona jih je presenetila in jim bistveno omejila pričakovane pravice. Zato vztrajajo pri trditvi, da izpodbijana določba učinkuje retroaktivno.
4.
Ustavno sodišče je pobudo sprejelo s sklepom št. U-I-216/99 z dne 21. 6. 2001.
