23. člen
(vrednotenje in ocenjevanje)
Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba smiselno uporabiti naslednji osnovni postopek vrednotenja:
1.
Določitev ciljev:
-
določijo se na podlagi evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja;
-
usklajeni morajo biti s strateškimi in operativnimi dokumenti ter predpisi, ki določajo razvoj na področju kulture;
-
morajo biti merljivi in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje;
-
morajo biti opredeljeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične variante za njihovo realizacijo.
2.
Priprava predlogov variant za doseganje ciljev:
-
za oceno izvedljivosti ciljev investicije je obvezna izdelava najmanj primerjave minimalne variante (ali variante "brez" investicije) z varianto "z" investicijo. Variante se med seboj razlikujejo glede na različne možne tehnične rešitve, lokacije, investicijske stroške, vire in načine financiranja, roke izvedbe in druge pomembnejše elemente investicije;
-
variante obsegajo investicijo v celoti in posamezne ekonomsko-tehnične celote, ki so podlaga za projekt za razpis, ter razpisno dokumentacijo za oddajo del;
-
v posameznih primerih se upoštevajo variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (fazna gradnja, koncesije, gradnja na ključ, javno-zasebno partnerstvo itd.).
3.
Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake od variant:
-
v vrednotenje so vključeni vsi stroški in koristi, ki jih investicija povzroča v celotnem investicijskem ciklusu;
-
ocenjevanje količin temelji na predpisani projektni dokumentaciji ter na tehnoloških in konservatorskih načrtih, uveljavljenih standardih in normativih dejavnosti, prostorskih izvedbenih aktih z lokacijsko informacijo itd.;
-
stroški in koristi, upoštevani pri ovrednotenju, so:
a)
naložbe v zemljišča, objekte, naprave in opremo ter drugi investicijski stroški (stroški dokumentacije, stroški nadzora, stroški financiranja itd.) ter investicijsko vzdrževanje v ekonomski dobi investicije,
b)
stroški obratovanja v ekonomski dobi investicije oziroma v opazovanem obdobju od 20 do 30 let,
c)
koristi, ki jih lahko izrazimo v denarju, in nedenarne koristi (posredne in neposredne);
-
stroški in koristi se ugotavljajo po dinamični metodi za celotno ekonomsko dobo investicije;
-
izhodiščni podatki morajo biti usklajeni s podatki, s katerimi razpolagajo ali jih objavljajo institucije z javnimi pooblastili;
-
vsi denarno prikazani stroški in koristi so izraženi na primerljivih podlagah (stalne cene, diskontiranje, eskontiranje);
-
vsaka varianta vsebuje izračun finančno-tržnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicij ter opis meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju.
4.
Ugotavljanje občutljivosti variant:
Investicijska dokumentacija, ki se izdeluje v fazi načrtovanja investicije, vsebuje analizo občutljivosti investicije, tako da se:
-
opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije nezanesljive, po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja;
-
izkažejo ugotovitve analize o možnih vplivih na končni rezultat oziroma o možnih odmikih od projekcij.
5.
Izbor optimalne variante in predstavitev rezultatov:
-
vsako od variant je treba presojati tudi z vidika omejitvenih dejavnikov (finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih itd.);
-
v predstavitvi rezultatov morajo biti navedeni cilji, obravnavane variante, primerjava variant, optimalna varianta, način ocenjevanja izvedbe in obratovanja investicije.