Varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje rastlinstva, živalstva in njihovih življenjskih prostorov
Pred pričetkom pripravljalnih del je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo celotne trase avtoceste.
Prečkanje zavarovanega območja krajinskega parka Polhograjski dolomiti (Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka »Polhograjski dolomiti« za območje občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik, Uradni list SRS, št. 14/74) se izvede v dvocevnem predoru. Posege v zavarovano območje predstavljajo izstopni portal v Pržanu, začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora in priključnih predorskih cevi v Šentvidu ter izgradnja vodohrana in dostopne poti do vodohrana.
Začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora pa bo pomenilo tudi poseg v severni del pobočja.
Prečkanje avtoceste v območju potoka Pržanca predvideva njegovo regulacijo v dolžini ca. 550 m in speljavo struge med deviacijo ceste Andreja Bitenca in severnim krakom izvoza iz predora (km 2,20-2,50).
Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati:
-
za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo,
-
z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki,
-
ohranijo se štirje divji kostanji, opredeljeni kot naravna vrednota, pred gostilno »Jelen«,
-
pri gradnji v območju krajinskega parka Polhograjski dolomiti se upošteva varstveni režim za zavarovano območje.
Ob zahodni strani avtoceste v Pržanju se izvedeta 2 nadomestna biotopa za dvoživke, v km 2,100 in v km 2,300.
Načrte krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je treba predložiti v pregled in potrditev Agenciji Republike Slovenije za okolje – sektorju za ohranjanje narave.
Pred pričetkom gradnje mora biti opravljen ihtiološki pregled potoka Pržanec.
Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrije geološka naravna dediščina oziroma vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), je treba zagotoviti občasen naravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb, je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje – sektor za ohranjanje narave oziroma Zavod za varstvo narave), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.