Gozdno cestno omrežje oziroma gozdne ceste se načrtujejo v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja s ciljem trajnega odpiranja gozdov. Načrtovanje se izvaja na podlagi ocene vplivov predvidenih različic izgradnje gozdnih cest na gozdni ekosistem, vodni režim in erozijske procese na vplivnem območju, presoje gospodarnosti investicij in upoštevanja pomembnosti odpiranja za druge namene (npr. kmetije, zaselki, objekti javnega značaja). Pri oceni vplivov na gozdni ekosistem se upoštevajo zlasti ekološke in socialne funkcije gozdov, ki so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih.
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) v okviru načrtovanja gozdnih cest na podlagi opredelitve v gozdnogospodarskih načrtih položi ničelnice za gozdne ceste, v soglasju za poseg v prostor pa določi pogoje za projektiranje.
Pri načrtovanju odpiranja gozdov in pri projektiranju gozdnih cest se morajo poleg predpisov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in smernic za projektiranje gozdnih cest upoštevati naslednji tehnični pogoji:
a)
Širina vozišča mora biti prilagojena predvidenemu načinu prevoza in predvideni prometni obremenitvi ter težavnosti terena. Širina vozišča v premi znaša 3–3,5 metra, na vsaki strani vozišča mora biti bankina širine najmanj 0,5 metra. Na odkopni strani ceste lahko bankino nadomešča koritnica enake širine.
b)
Višina prostega profila meri 4,5 metra,
c)
Najmanjši radij krivin.
Najmanjši radiji horizontalne krivine so v odvisnosti od predvidene hitrosti vozil naslednji:
Hitrost (km/h) 10 20 30 40
Najmanjši radij (m) 10 20 30 50
Najmanjši radij (m) 10 20 30 50
V serpentinah in priključkih znaša najmanjši radij 9 metrov ob primernih razširitvah vozišča in svetlega profila.
Krivine se lahko projektirajo brez prehodnic.
Najmanjši radij vertikalnih krivin znaša 350 metrov. Lom nivelete je zaokrožen z vertikalno krivino, kadar je razlika med nakloni večja od 2%.
d)
Največji podolžni naklon ceste mora biti prilagojen varnosti vožnje in stroškom vzdrževanja ter v smeri izvoza lesa znaša:
------------------------------------------------------------------------
Smer polne vožnje Kategorija Maks. naklon Izjemoma
% %
------------------------------------------------------------------------
navzdol G1, G2 8 10
G3 10 12
protivzpon G1, G2, G3 6 10
------------------------------------------------------------------------
Smer polne vožnje Kategorija Maks. naklon Izjemoma
% %
------------------------------------------------------------------------
navzdol G1, G2 8 10
G3 10 12
protivzpon G1, G2, G3 6 10
------------------------------------------------------------------------
V serpentinah se največji naklon zmanjša za polovico navedene vrednosti.
Glede na vrsto matične podlage se mora vzdolžni naklon ceste zmanjšati do take vrednosti, da ne pride do pojava erozijskih jarkov.
e)
Izogibališča in obračališča
Na gozdni cesti je na primernih mestih treba zgraditi izogibališča. Razmik med izogibališči je odvisen od predvidene prepustnosti ceste in praviloma ne presega razdalje 300 metrov.
Obračališča se izvedejo vzdolž trase na razmiku 1–2 kilometra.
f)
Potek ceste
Potek ceste mora upoštevati:
-
oceno ranljivosti oziroma presojo vplivov na gozd in gozdni prostor, zlasti na podlagi ovrednotenih ekoloških in socialnih funkcij gozdov;
-
varovanje naravnega ravnovesja v gozdu in preprečevanje erozijskih procesov;
-
gozdni ekosistem na območju ceste;
-
obliko terena zaradi boljše vključitve ceste v okolje in zmanjšanja zemeljskih del;
-
tekoči potek trase zaradi varne vožnje. Elementi osi ceste morajo biti prilagojeni prometnim zahtevam ceste ter težavnosti terena;
-
objekte in območja naravnih vrednot oziroma naravne in kulturne dediščine.
g)
Utrditev vozišča
Vozišče gozdne ceste se praviloma projektira utrjeno. Utrjeno vozišče mora prenesti obtežbo najmanj 10 ton po osi vozila. Izjemoma se lahko za manj obremenjene ceste, ki bodo zgrajene na vodoprepustnih tleh, projektira neutrjeno vozišče.