Glede na namen, rabo in tehnične elemente so gozdne ceste razvrščene v naslednje kategorije:
a)
Gozdne ceste G1 so ceste na katerih je poleg prometa, namenjenega gospodarjenju z gozdovi, pomemben tudi vsakodnevni javni promet, ki lahko doseže tudi več kot 50% delež.
Na gozdnih cestah G1 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se v času odjuge oziroma velike razmočenosti cestišča določi omejitev osnega pritiska.
Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove rabe.
Zapora na gozdni cesti G1 je lahko praviloma največ enodnevna.
Na teh cestah se zagotavlja redno vzdrževanje. Stroške vzdrževanja, ki nastajajo zaradi javne uporabe, financirajo občine v sorazmernem deležu.
b)
Gozdne ceste G2 so ceste, ki odpirajo več kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi.
Na gozdnih cestah G2 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe.
Na gozdni cesti G2 se lahko določi tudi trajna zapora.
Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi oziroma redno vzdrževanje, če cesta vodi do kmetij, zaselkov oziroma vasi ali objektov javnega značaja.
c)
Gozdne ceste G3 so ceste, ki odpirajo manj kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi.
Na gozdnih cestah G3 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe.
Na gozdni cesti G3 se lahko določi trajna in popolna zapora.
Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi.