Ta vsebina je neaktualna
19. člen
Odškodninska odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja
(1)
Uprava odgovarja upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačila terjatev iz stečajne mase, če je nad podjetjem začet stečajni postopek in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.
če je v primeru kapitalske družbe uprava v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja opustila ravnanja, ki jih je bila dolžna opraviti po 10. členu tega zakona,
2.
če uprava v primeru iz drugega odstavka 12. člena oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena tega zakona ni predlagala oziroma ni pravočasno predlagala začetka stečaja oziroma prisilne poravnave,
3.
če je uprava v roku iz drugega odstavka 12. člena oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena tega, predlagala začetek postopka prisilne poravnave, pa je bil ta postopek ustavljen po drugem odstavku 33. člena, drugem odstavku 46. člena oziroma drugem odstavku 50. člena ZPPSL,
4.
če je uprava v roku iz drugega odstavka 12. člena oziroma prvega ali tretjega odstavka 13. člena predlagala začetek stečajnega postopka, pa je bil ta postopek ustavljen po drugem odstavku 94. člena ZPPSL oziroma predlog za začetek stečaja zavržen,
5.
če je uprava kršila prepovedi iz 15. člena tega zakona.
(2)
Šteje se, da je v primeru iz prejšnjega odstavka upnikom nastala škoda, ki je enaka višini dela terjatev, ki jih iz stečajne mase ni mogoče poplačati.
(3)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena uprava ne odgovarja za škodo če dokaže, da škoda ni nastala zaradi ravnanj uprave iz prvega odstavka tega člena, temveč zaradi drugih vzrokov, ki jih uprava ni mogla preprečiti niti se izogniti njihovim škodljivim posledicam.
(4)
Uprava se lahko razbremeni odgovornosti za del škode iz drugega odstavka tega člena, če dokaže, da zaradi kršitev iz prvega odstavka tega člena upnikom ni nastala škoda v celotni višini iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Kadar ima uprava več članov, odgovarjajo za škodo vsi člani solidarno, posamezen član pa se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže:
1.
v primeru iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka tega člena, da je na seji uprave predlagal izvedbo ustreznih ukrepov po 10. členu, oziroma po drugem odstavku 12. člena oziroma po prvem ali tretjem odstavku 13. člena tega zakona, vendar je bil preglasovan, in teh ukrepov ni bil pristojen samostojno opraviti, oziroma
2.
v primeru iz 3. oziroma 4. točke prvega odstavka tega člena, da predloga za začetek stečaja oziroma prisilne poravnave ni umaknil, oziroma da opustitev, zaradi katerih je bil postopek ustavljen oziroma predlog zavržen ni mogel preprečiti,
3.
v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena, da kršitev ni mogel preprečiti.