V 60. členu se 4. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
"4. Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov:
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju ustreza vrsti pregledanega vozila. Istočasno se praviloma meri tudi pritisna sila na stopalki zavore.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile meri ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje med vsoto zavornih sil izraženo v [N] in silo teže vozila v [N].
a)
na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;
-
izmerjeni zavorni tlaki, morajo ustrezati tlakom, ki jih je določil proizvajalec vozila;
b)
izmerimo zavorne sile in zavorne tlake tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os posebej;
c)
izračunamo zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih sil;
d)
z uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
-
enotočkovna ekstrapolacijska metoda, zahteva eno merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;
-
zaželjena je ekstapolacija iz čim višjega zračnega tlaka;
-
med preskusom vsake osi mora biti doseženo najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše;
-
začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;
-
izmerjene zavorne sile na vsaki osi ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P(Aobri);
-
v primeru, da kolesa blokirajo, predeno je doseženih najmanj 30% konstrukcijskega tlaka, oziroma najmanj 200 kPa, kar je manjše, se ekstrapolacija ne izvrši.
Zavorno razmerje obremenjenega vozila se izračunava po naslednjih formulah:
&fbco;binary entityId="ab91a93df-eb58-4744-9120-3443647253e9" type="jpg"&fbcc;