Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu

Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi neugodnih vremenskih razmer, kot so žled, pozeba, neurje in toča ali množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov in živalskih bolezni, je območje občine, kjer je nastala škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer.

Geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, je geografsko zaokroženo območje kmetijskih površin, na katerem so tla razvrščena v isti razred glede sposobnosti zadrževanja vode in katerega površina je glede primanjkljaja padavin razvrščena na podlagi hidrometeoroloških podatkov v isto cono.

Glede primanjkljaja padavin se območja kmetijskih zemljišč razvrščajo v pet con:

Glede sposobnosti zadrževanja vode se v zvezi z morfologijo terena in pedološkimi lastnostmi tal le-ta razvrščajo v pet razredov:

Ne glede na prvi, drugi, tretji in prejšnji odstavek tega člena se lahko za geografsko zaokroženo območje, na katerem se verificirajo podatki o stopnji poškodovanosti zaradi suše, določi celotno območje posamezne lokalne skupnosti ali katastrske občine, če je zaradi neugodnih vremenskih razmer povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na območju te lokalne skupnosti ali na območju te katastrske občine večje od 40%, povprečje stopenj poškodovanosti kmetijskih rastlin v sosednjih občinah ali katastrskih občinah iste rastline pa ni manjša od 30%.

Povprečje stopenj poškodovanosti kmetijske rastline na istem geografsko zaokroženem območju je izraženo v odstotkih in se izračuna na naslednji način:

Če geografsko zaokroženo območje ni območje lokalne skupnosti ali katastrske občine, se geografsko zaokroženo območje določi po meji katastrske občine oziroma parcele.