2. člen
(metoda primerljivih prostih cen)
(1)
Z metodo primerljivih prostih cen se primerjajo cene, zaračunane za sredstva oziroma storitve povezanim osebam (v nadaljnjem besedilu: povezana transakcija ali transakcije), s cenami, zaračunanimi za sredstva oziroma storitve nepovezanim osebam (v nadaljnjem besedilu: nepovezana transakcija ali transakcije), v primerljivih okoliščinah. Primerljiva tržna cena se določi s primerjavo cene primerljivega sredstva oziroma storitve v transakcijah, opravljenih v primerljivih okoliščinah med nepovezanimi osebami.
(2)
Pri uporabi metode primerljivih prostih cen se šteje, da je nepovezana transakcija primerljiva s povezano transakcijo, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
1.
nobena od razlik med transakcijami, ki jih primerjamo, ali med osebami, ki so udeležene v teh transakcijah, ne more bistveno vplivati na ceno na prostem trgu;
2.
obstaja možnost, da se bistveni vplivi teh razlik odpravijo z ustreznimi prilagoditvami.
(3)
Če je izpolnjen vsaj eden izmed pogojev iz drugega odstavka tega člena, se mora metoda primerljivih prostih cen uporabiti pred vsemi drugimi metodami, ki so določene v 12. členu ZDDPO-1.
(4)
Primerljivost povezane in nepovezane transakcije oziroma transakcij se dokazuje na osnovi primerljivosti predmeta transakcije in ostalih dejavnikov oziroma značilnosti, ki opredeljujejo primerljivost v skladu z 8. do 16. členom tega pravilnika.
(5)
Metoda primerljivih prostih cen je primerna, če povezana oseba proda sredstvo oziroma storitev, ki je enaka sredstvu oziroma storitvi, ki je bila predmet transakcije med nepovezanimi osebami.
(6)
Če se bistveni vplivi razlik med transakcijami ne morejo odpraviti z ustreznimi prilagoditvami, se mora metodo primerljivih prostih cen kombinirati ali nadomestiti z drugimi metodami.