Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN)

Ne glede na peti odstavek 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF) je finančni inženiring tudi ukrep, s katerim država odpravlja posledice naravnih nesreč.

Finančni inženiring po tem zakonu ima lahko obliko kreditov ali garancij, ki so namenjeni odpravi posledic naravne nesreče, in se lahko dodeli le za tisti del škode, ki ni predmet nadomestila škode po drugih ukrepih.

Posamezni posojilni skladi so lahko oblikovani do skupne višine 100 milijonov eurov za odpravo posledic posamezne naravne nesreče, delež vplačil države pa ne sme presegati 30 %. Sredstva države se zagotovijo v računu finančnih terjatev in naložb. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, določi višino vplačanega deleža države na podlagi izdelane ocene tveganj in absorpcijske sposobnosti potencialnih prejemnikov pomoči. Prva izguba se krije v breme teh sredstev. Sredstva tega sklada morajo biti porabljena v petih letih od ustanovitve posameznega posojilnega sklada. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom izvajalca finančnega inženiringa. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo v 30 dneh vrnejo v državni proračun. Če porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se vrnejo v državni proračun v šestih mesecih od dneva, ko jih končni prejemniki niso mogli več črpati, vendar ne več kot dve leti po izteku roka za porabo. Ukrep ob ustanovitvi posojilnega sklada predvidi enkratno porabo sredstev.

Garancijska shema po tem zakonu ne sme presegati 100 milijonov eurov. Posamezni upravičenec lahko prejme garancijo, če iz dokumentacije izhaja finančna sposobnost posojilojemalca za vračilo posojila. Garancijska shema je na voljo do porabe sredstev oziroma do dveh let po oblikovanju garancijske sheme. Sredstva se štejejo za porabljena, ko je financiranje končnemu prejemniku odobreno s sklepom posojilodajalca. Neporabljena sredstva se po izteku roka za porabo vrnejo v proračun. V primeru, ko porabljena sredstva niso črpana s strani končnih prejemnikov, se delež sredstev garancije, ki odpade na ta sredstva, vrnejo v proračun v roku enega leta od dne, ko črpanje teh sredstev s strani končnih prejemnikov ni bilo več mogoče. Morebitni donosi iz upravljanja sredstev garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme. Ukrep ob ustanovitvi predvidi enkratno porabo sredstev.

Za izvajanje finančnega inženiringa za odpravo posledic naravne nesreče v gospodarstvu, vključno s škodo na objektih v lasti upravičencev iz 44.e člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, pripravi načrt in ključne elemente finančnega inženiringa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.

Za oblikovanje finančnega inženiringa v obliki posojilnega sklada ali garancijske sheme, ki je namenjen odpravi posledic naravne nesreče in po tem zakonu ne sme presegati 30 milijonov eurov za

Prejemniki pomoči so upravičenci iz 44.e člena tega zakona, nosilci kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in koncesionarji v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki pred naravno nesrečo niso bili v težavah po pravilih o državnih pomočeh in izkazujejo finančno sposobnost vračila posojil.

Za pridobitev kredita ali garancije po tem zakonu morajo prejemniki pomoči iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o višini škode, ki je posledica naravne nesreče. Za dokaz se šteje zapisnik o oceni škode, ki ga je potrdil sodni cenilec, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali zavarovalniški cenilec, oziroma drugo dokazilo, o katerem se v pogodbi o izvajanju finančnega inženiringa dogovorita Republika Slovenija in izvajalec finančnega inženiringa. Nadzor nad namensko uporabo sredstev se izvaja kot kontrola zapisnika o oceni škode.

Ukrep finančnega inženiringa se lahko izvaja v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187, str. 1, z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU), Uredbo 2022/2472/EU, Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), ali po pravilu de minimis.

Pri odločanju o višini kredita ali garancije za odpravo posledic naravnih nesreč je treba zagotoviti, da višina pomoči, ki se v primeru kredita ali garancije izračuna kot bruto ekvivalent dotacije in je dodeljena po tem členu, skupaj z vsoto drugih sredstev, dodeljenih po tem zakonu, prejetih donacij in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, ter drugih sredstev, dodeljenih iz državnega in občinskih proračunov, ni večja od dejanske škode.

Če pristojni organ ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena ali je upravičenec prejel pomoč po tem zakonu v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravičencu določi rok za vračilo prekomerno prejete pomoči. Po poteku roka za vračilo prekomerno prejete pomoči in do vračila se upravičencu obračunavajo zakonske zamudne obresti po zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.

Določbe tretjega in četrtega odstavka 46.a člena tega zakona se za finančni inženiring iz tega člena ne uporabljajo.