(1)
Upravičencu iz prejšnjega člena se za odpravo posledic škode v kmetijstvu za posamezni kmetijski pridelek dodelijo sredstva v višini do največ:
-
40 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 45 % ocene neposredne škode, če škoda v kmetijstvu nastane zaradi naravne nesreče, za katero na območju Republike Slovenije ni mogoče skleniti zavarovanja, ki krije najmanj 50 % običajne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;
-
30 % ocene neposredne škode ali za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost do največ 40 % ocene neposredne škode, če je za odpravo škode v kmetijstvu mogoče skleniti zavarovanje, ki krije najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje upravičenca ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja, za katera je zagotovljeno zavarovanje;
(2)
Sredstva, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, se zmanjšajo za 50 %, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 % njegove letne kmetijske proizvodnje.
(3)
Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezni kmetijski pridelek vsota dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu, sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in izplačil zavarovalnih zneskov za škodo na kmetijskem pridelku na grafično enoto rabe kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: GERK), ne presega 80 %, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne presega 90 % zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje.
-
dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu,
-
kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode v kmetijstvu,
-
sredstev občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode v kmetijstvu, in
-
izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega 80% in na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 90% zmanjšanja vrednosti kmetijske proizvodnje, pri čemer se zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje izračuna kot razlika med:
-
zmnožkom običajne letne kmetijske proizvodnje pridelka in povprečne tržne cene tega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu in
-
zmnožkom dejanske letne proizvodnje kmetijskega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu in povprečne tržne cene tega pridelka v letu nastanka škode v kmetijstvu.
(4)
Zmanjšanje vrednosti kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu z devetim odstavkom 25. člena oziroma osmim odstavkom 37. člena Uredbe 2022/2472/EU.
(5)
Če nastane škoda v kmetijstvu na istem kmetijskem pridelku zaporedoma zaradi pojava enakih ali različnih naravnih nesreč, se za neposredno škodo na tem kmetijskem pridelku šteje ocena neposredne škode v kmetijstvu, izdelana pred spravilom tega kmetijskega pridelka.
-
povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline zaradi posledic naravnih nesreč,
-
normalnem pridelku poškodovane kmetijske rastline,
-
povprečni tržni ceni kmetijske rastline v letu nastanka škode v kmetijstvu in
-
površinah kmetijskih zemljišč, na katerih je upravičenec prideloval kmetijsko rastlino.
(6)
Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.
-
tržne vrednosti zmanjšane kmetijske proizvodnje,
-
dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu,
-
sredstev državnega in občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, in
-
izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline pri normalnem hektarskem donosu.
(7)
Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.
(8)
Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če višina dodeljenih sredstev iz programa odprave posledic škode v kmetijstvu na upravičenca ne presega 100 eurov.
(6)
Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu tudi, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec na kmetijskem zemljišču prideloval kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali s predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.
(7)
Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.
(8)
Vlada podrobneje določi način izračuna potrjene višine škode in višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu, pri čemer upošteva, da je:
-
potrjena višina škode sorazmerna povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline,
-
potrjena višina škode premo sorazmerna normalnemu hektarskemu donosu kmetijske rastline,
-
potrjena višina škode premo sorazmerna tržni vrednosti kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče,
-
potrjena višina škode premo sorazmerna površini kmetijskih zemljišč, na katerih se prideluje kmetijska rastlina, in
-
višina sredstev, dodeljenih za odpravo posledic škode v kmetijstvu, manjša od 40% potrjene višine škode, če škodo povzročijo naravne nesreče, katerih posledice se lahko v celoti ali delno preprečijo z uveljavljenimi tehnikami agrotehničnih ukrepov.
(9)
V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi:
-
metodologijo za določitev geografsko zaokroženih območij, in sicer za vsako naravno nesrečo posebej,
-
metodologijo za verifikacijo podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline znotraj posameznega geografsko zaokroženega območja in
-
uveljavljene tehnike agrotehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka.