36.b člen
(izključne pravice zaradi digitalizacije informacij muzejev in knjižnic ter arhivskega gradiva)
(1)
Muzeji, knjižnice in arhivi lahko za namen digitalizacije podelijo izključno pravico do ponovne uporabe digitaliziranega gradiva, praviloma za največ deset let. Če je trajanje izključne pravice zaradi posebnih potreb po digitalizaciji gradiva daljše od deset let, se v 11. letu in nato vsakih sedem let preveri potrebnost takšne izključne pravice, o čemer se izda poseben sklep. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(2)
Muzej, knjižnica ali arhiv lahko podeli izključno pravico iz prejšnjega odstavka na podlagi javnega razpisa, pri izbiri pa ima prednost, kdor:
-
bo končnim uporabnikom omogočil brezplačen ali cenovno najbolj ugoden dostop do digitaliziranega gradiva oziroma
-
bo pravice izključne ponovne uporabe izkoriščal krajši čas oziroma
-
bo zagotovil višjo kakovost digitalne oblike v skladu z veljavnimi standardi oziroma
-
izpolnjuje dodatne potrebne pogoje za ravnanje z gradivom, ki je predmet digitalizacije.
(3)
Nosilec izključne pravice do ponovne uporabe gradiva iz prvega odstavka tega člena mora muzeju, knjižnici ali arhivu, ki mu je podelil izključno pravico, zagotoviti brezplačen izvod digitaliziranega gradiva. Ta izvod je po poteku izključne pravice do ponovne uporabe na voljo za ponovno uporabo komurkoli, pred potekom izključne pravice pa instituciji, ki je podelila izključno pravico, za izvajanje njenih javnih nalog. Kljub podeljeni izključni pravici lahko institucija, ki je podelila pravico, digitalizira največ 15 odstotkov gradiva, ki je predmet pogodbe, zaradi potreb izvajanja javnih nalog.