Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
Postaja za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi (v nadaljnjem besedilu: bencinski servis) je zemljišče, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji, točilnimi napravami za goriva ter pripadajočo tehnološko napeljavo, objektom za zaposleno osebje in drugimi spremljajočimi objekti, in je namenjeno oskrbi cestnih vozil s tekočimi gorivi in utekočinjenim naftnim plinom ter oskrbi gospodinjstev s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom. Bencinski servis v smislu tega pravilnika je namenjen javni uporabi.
2.
Drugi spremljajoči objekti v smislu tega pravilnika so objekti za:
-
skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko uporabo,
-
pranje vozil,
-
hitri servis vozil,
-
gostinstvo,
-
prodajo blaga široke potrošnje,
-
opravljanje drugih dejavnosti, ki ne povečujejo požarnega tveganja.
3.
Goriva po tem pravilniku so motorni bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje za gospodinjstva (ekstra lahko kurilno olje), utekočinjen naftni plin (UNP) ter biogoriva in mešanice z biogorivi.
4.
Interni servis za točenje goriv je bencinski servis, namenjen izključno oskrbi lastnega parka vozil in strojev z dizelskim gorivom in ni namenjen javni uporabi.
5.
Točilna naprava je naprava za točenje goriva, ki je pritrjena na tla. Vsi sestavni deli so obdani s skupnim zaščitnim ohišjem, ki ga pri uporabi ni potrebno odpirati.
6.
Črpalno-merilna naprava za razvoz goriva je fiksno postavljena naprava, pritrjena na tla ali rezervoar. Njena črpalna in merilna enota je obdana z zaščitnim ohišjem, ki ga je za odjem goriva potrebno odpreti.
7.
Območje delovanja točilnih naprav obsega vodoravno površino, ki jo v delovni višini opiše za 1,0 m povečan doseg gibke cevi s točilno pipo in sega do tal, kot je določeno s sliko 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
8.
Območje delovanja naprav za polnjenje rezervoarjev obsega vodoravno površino, v liniji polnilne cevi med priključkom na avtocisterni in priključkom za polnjenje rezervoarjev in je bočno omejena do razdalje 2,5 m okoli polnilne cevi, kot je določeno s sliko 2, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
9.
Bencinski servis brez osebja je bencinski servis, pri katerem točilne naprave aktivirajo in uporabljajo uporabniki brez prisotnosti prodajnega osebja na bencinskem servisu. Nadzor bencinskega servisa se izvaja daljinsko s pomočjo video kamer in naprav za alarmiranje iz stalno zasedenega kontrolnega centra, ki ima možnost medsebojne komunikacije in posredovanja.
10.
Zaprt sistem pretakanja je sistem pretakanja goriv, pri katerem se:
-
pri polnjenju rezervoarjev bencinskega servisa hlapi goriv iz rezervoarjev po posebni cevi vračajo v avtocisterno,
-
pri točenju goriv skupine I, II ali III v rezervoarje vozil hlapi goriv iz rezervoarjev vozil preko posebne izvedbe točilnih pip s pomočjo vakuumskih črpalk posesajo in vrnejo v rezervoarje bencinskega servisa.
11.
Plamenišče je najnižja temperatura, pri kateri (pri predpisanih pogojih) izhlapi oziroma izpari tekočina v zadostni količini, da nastane nad tekočino eksplozijska zmes hlapov oziroma par z zrakom, ki je sposobna trenutnega vžiga pri vnosu zadosti močnega vira vžiga.
12.
Cone nevarnosti na bencinskih servisih so območja, kjer lahko nastajajo zaradi lokalnih ali obratovalnih razmer eksplozijsko nevarne koncentracije vnetljivih plinov oziroma hlapov ali megle goriv z zrakom. Ta območja so glede na verjetnost in čas prisotnosti eksplozivne atmosfere razdeljena v cone 0, 1 ali 2. Navedena eksplozijsko ogrožena območja so lahko trajna ali občasna.
13.
Cona 0 je prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
14.
Cona 1 je prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle. Normalno delovanje pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.
15.
Cona 2 je prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že, se pojavi le za kratek čas.
16.
Spodnja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, pod katero atmosfera ni eksplozivna.
17.
Zgornja meja eksplozivnosti je koncentracija vnetljivega plina ali hlapov oziroma par vnetljive tekočine z zrakom, nad katero atmosfera ni eksplozivna.
18.
Zelo lahko vnetljive tekočine (skupina I) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 0 °C in vrelišče pod ali enako 35 °C.
19.
Lahko vnetljive tekočine (skupina II) so tekočine, ki imajo plamenišče pod 21 °C in vrelišče nad 35 °C.
20.
Vnetljive tekočine (skupina III) so tekočine, ki imajo plamenišče med 21 °C in 55 °C ter vrelišče nad 35 °C.
21.
Dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje štejemo med vnetljive tekočine kljub vrednosti njunih plamenišč.
22.
Centralna polnilna omara je namenjena daljinskemu polnjenju podzemnih rezervoarjev. Sestavljena je iz kovinskega ohišja s pokrovom, ki ga je možno zakleniti, ter fiksnih priključkov rezervoarjev.
23.
Protilomni ventil je ventil, ki ločuje posamezne dele naprave (rezervoarje ali cevovode), s tem, da zapre pretok goriva, če se pojavi lom pred njim, in se ne šteje za zaporni element.
24.
Armature so elementi napeljav za pretok plinov ali tekočin in so namenjeni za krmiljenje oziroma varovanje naprav.
25.
Blodeči (izravnalni) tokovi nastopajo zaradi povratnih tokov v bližini postrojenj, ki uporabljajo enosmerno energijo, zaradi tokov napak v električnem omrežju, zaradi induciranih tokov v bližini električnih postrojenj z velikimi tokovi ali visokimi frekvencami in zaradi praznilnih tokov strel.
26.
Plamenska zapora je naprava, ki preprečuje prehod plamena v rezervoarje in druge dele sistema za pretakanje in skladiščenje tekočih goriv.
27.
Dihalni ventil je naprava, ki preprečuje nastanek nevarnih podtlakov ali nadtlakov v rezervoarju pri najvišjih polnilnih volumskih pretokih, kot tudi pri največjih temperaturnih nihanjih v rezervoarju.
28.
Tehnološka kanalizacija bencinskega servisa je tisti del kanalizacije bencinskega servisa, ki je namenjen za odtok razlitih goriv. Sestavljena je iz lovilnih rešetk, kanalizacijskih cevi in lovilca olj.
29.
Lovilni bazen je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz za gorivo neprepustnega materiala in ne sme imeti vgrajenega odtoka.
30.
Lovilni jašek ploščadi je zgrajena posoda brez odtoka in mora imeti tako prostornino, da lahko zajame vso izteklo gorivo do zaprtja zapornega ventila na avtocisterni. Pred vsakim pretakanjem goriva iz avtocisterne v rezervoar mora odgovorna oseba preveriti, če je lovilni jašek prazen. Pretakanje goriva se ne sme izvajati, če lovilni jašek ni prazen.
31.
Video nadzor rezervoarja po tem pravilniku pomeni periodični pregled notranje površine rezervoarja s kamero skozi kontrolno odprtino.