Meje odgovornosti za terjatve, razen tistih iz 389. člena tega zakona, ki izhajajo iz istega dogodka, se izračunajo na naslednji način:
1.
v zvezi s terjatvami zaradi smrti in telesnih poškodb,
a)
333.000 SDR za ladjo, katere tonaža ne presega 500 ton,
b)
za ladjo, katere tonaža presega 500 ton, se znesku iz podtočke (a) dodajo naslednji zneski:
-
za vsako tono od 501 do 3.000 ton – 500 SDR,
-
za vsako tono od 3001 do 30.000 ton – 333 SDR,
-
za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton – 250 SDR, in
-
za vsako tono, ki presega 70.000 ton – 167 SDR.
2.
v zvezi z drugimi terjatvami:
a)
167.000 SDR za ladjo, ki ne presega 500 ton,
b)
za ladjo, ki presega 500 ton, se znesku iz podtočke (a) dodajo naslednji zneski:
-
za vsako tono od 501 do 30.000 ton – 167 SDR,
-
za vsako tono od 30.001 do 70.000 ton – 125 SDR, in
-
za vsako tono, ki presega 70.000 ton – 83 SDR.
Kadar znesek iz 1. točke prejšnjega odstavka ne zadošča za celotno poplačilo terjatev, ki so navedene v tem odstavku, se za plačilo neizplačanega ostanka uporabijo sredstva iz 2. točke istega odstavka, pri tem pa ta ostanek konkurira sorazmerno s terjatvami iz 2. točke.
Osnovo za izračun meje odgovornosti reševalca, ki bodisi ne izvaja reševanja z ladje ali pa ga izvaja izključno na ladji, na katero se nanaša reševanje, predstavlja ladja, katere tonaža znaša 1500 BT.
Za potrebe tega dela zakona se uporablja bruto tonaža ladje, ki se izračuna na podlagi I. dodatka Mednarodne konvencije o izmeritvi ladij iz leta 1969.