Pristanišče je vodni in priobalni prostor, ki obsega sidrišče, grajene ali negrajene dele obale, valolome, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za izgradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje in druga opravila z blagom, proizvodnjo, oplemenitenje, kontrolo in dodelavo blaga in za druge gospodarske aktivnosti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi. Grajeni deli obale, namenjeni za privezovanje ladij, vkrcavanje in izkrcavanje oseb in tovora, so operativne obale.
Grajene obale, akvatorij, valolomi, pristopi na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektroinstalacije, razsvetljava, drugi objekti, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju pristaniških dejavnosti in drugih aktivnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, ter telekomunikacijske instalacije so pristaniška infrastruktura. Pristaniška infrastruktura je gospodarska javna infrastruktura državnega pomena v skladu s predpisom, ki ureja urejanje prostora, ter se deli na pristaniško infrastrukturo, namenjeno za javni promet, in pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet.
Pristaniška infrastruktura brez akvatorija je last Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti ali oseb zasebnega prava. Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost prepusti upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture iz prejšnjega odstavka upravljalcu pristanišča s podelitvijo koncesije. V koncesijskem aktu za podelitev koncesije, ki ga izda vlada, se določi delež koncesijske dajatve, ki pripada lokalnim skupnostim, na območju katerih se nahaja kopenski del koprskega tovornega pristanišča. Delež koncesijske dajatve se deli na podlagi pomožnih meril, ki se nanašajo na območje kopenskega dela pristanišča in območje ter prebivalstvo lokalne skupnosti. Koncesijska dajatev je namenjena za financiranje javne občinske infrastrukture in občinskih javnih služb, kar se podrobneje določi s koncesijskim aktom.
Dovozne poti, železniški tiri, vhodi, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro instalacije, razsvetljava in telekomunikacijske instalacije na območju koprskega tovornega pristanišča, predstavljajo vložek premoženja Republike Slovenije v osnovni kapital Luke Koper, d.d.. Luka Koper d.d. mora ohranjati osnovno funkcijo teh objektov kot del pristaniške infrastrukture.
Pristaniška infrastruktura se uporablja za namen, kateremu služi in ne more biti del stečajne mase.
Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč ali pristaniške infrastrukture znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti.
Republika Slovenija je razlastitveni upravičenec na zemljiščih ali pristaniški infrastrukturi znotraj pristanišča v skladu s prostorskimi akti, za katere obstaja javni interes.
Nadzor nad izvajanjem Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/352, da se upravnemu organu pristanišča ali pristojnemu organu dovoli zagotavljanje prožnosti pri pobiranju pristojbin za pristaniško infrastrukturo v okviru izbruha COVID-19 (UL L št. 165 z dne 27. 5. 2020, str. 7), v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/352/EU) opravlja: