(1)
Plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo z vsemi njivskimi površinami v rabi.
(2)
Za površine, za katere upravičenci v letu 2004 uveljavljajo plačila za ukrep III. ozelenitev njivskih površin iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe, lahko v letu 2005 uveljavljajo plačila za ukrep II. ohranjanje kolobarja, če ozelenitev teh površin ni mogoča. Če upravičenci na teh površinah v letu 2005 ne uveljavljajo plačil za ukrep II. ohranjanje kolobarja oziroma III. ozelenitev njivskih površin, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine.
(3)
Plačila za ukrep IV. integrirano poljedelstvo iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja integrirano pridelavo poljščin.
(4)
Plačila za ukrep VIII. ekološko kmetovanje iz 1. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, ki upoštevajo predpis, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(5)
Pri ukrepu IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo kopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
(6)
KMG – planina lahko uveljavlja plačila za ukrep IX. planinska paša iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe in ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe. Če KMG – planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz druge alinee drugega odstavka 18. člena te uredbe.
(7)
Plačila za ukrep XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali:
-
slovenski hladnokrvni konj,
-
jezersko-solčavska ovca,
-
istrska pramenka – istrijanka,
-
slovenska srnasta koza;
-
slovenska grahasta kokoš,
-
slovenska srebrna kokoš;
(8)
Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za ukrep iz prejšnjega odstavka za najmanj 1 glavo velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ). Pri vzreji perutnine morajo upravičenci rediti vsaj sto odraslih živali. Za mlado govedo, staro manj kot eno leto, to je za teleta za zakol (bikci, teličke), za žrebeta do enega leta, za drobnico, staro manj kot eno leto, in za pujske do 20 kg, upravičenci ne morejo uveljavljati plačil za ukrep iz prejšnjega odstavka.
(9)
Za izračun višine plačil za ukrep iz sedmega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ upoštevajo naslednji koeficienti:
Vrsta živali Koeficient
Govedo 1,0
Ovce 0,15
Koze 0,15
Konji 1,0
Prašiči 0,4
Perutnina 0,014.
(10)
Koeficienti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ za posamezno vrsto živali iz tega člena, upoštevajo podatki za posamezne živalske vrste navedeni na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike
(11)
Plačila za ukrep XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz 2. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo za naslednje avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin:
-
'Lj – 275 t (FAO 200)';
-
visoka pahovka: 'Sora',
-
krmna ogrščica: 'Starška',
-
podzemna koleraba: 'Rumena maslena',
-
strniščna repa: 'Kranjska okrogla',
-
črna detelja: 'Živa', 'Poljanka',
-
rdeča bilnica: 'Jasna',
-
mnogocvetna ljuljka: 'Draga';
-
čebula: 'Belokranjka', 'Ptujska rdeča',
-
česen: 'Ptujski jesenski', 'Ptujski spomladanski',
-
korenje: 'Ljubljansko rumeno',
-
belo zelje: 'Kranjsko okroglo', 'Emona', 'Ljubljansko', 'Varaždinsko',
-
radič: 'Anivip', 'Monivip', 'Solkanski',
-
glavnata solata: 'Dalmatinska ledenka',
-
motovilec: 'Ljubljanski motovilec',
-
preklarji, visoki stročji fižol in visoki fižol za zrnje: 'Jabelski stročnik', 'Jabelski pisanec', 'Jeruzalemski', 'Klemen', 'Semenarna 22', 'Ptujski maslenec';
-
'Kresnik', 'Jana', 'Cvetnik', 'Vesna',
-
oljna buča: 'Slovenska golica';
-
jablana: 'Bobovec', 'Boskopski kosmač', 'Beličnik', 'Carjevič', 'Dolenjska voščenka-Sevniška voščenka', 'Gorenjska voščenka-Besniška voščenka', 'Goriška sevka-Tolminka', 'Grafenštajnc', 'Kanadka', 'Krivopecelj', 'Londonski peping', 'Štajerski mošancelj-Zimski mošancelj', 'Lonjon', 'Majda', 'Ovčji nos', 'Pisani kardinal', 'Zlata parmena', 'Priolov delišes',
-
hruška: 'Tepka', 'Rjavka', 'Pohorska moštnica', 'Vinska moštnica',
-
sliva: 'Domača češplja'
-
oljka: 'Istrska belica', 'Črnica', 'Buga', 'Štorta';
-
'Maločrn', 'Pinela', 'Ranfol', 'Radgonska ranina', 'Rebula', 'Refošk', 'Rumeni plavec', 'Šipon', 'Zelen', 'Žametovka', 'Kraljevina', 'Malvazija'.
(12)
Upravičenci lahko uveljavljajo plačila za avtohtone in tradicionalne sorte sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka, če gostota dreves znaša 50-200 dreves/ha, pri travniških visokodebelnih sadovnjakih in v nasadih pri oljčnikih najmanj 150 dreves/ha, pri orehu in kostanju najmanj 120 dreves/ha ter pri ostalih sadnih vrstah najmanj 200 dreves/ha.
(13)
Plačila za ukrep XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na zavarovanih območjih, ki so določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(14)
Plačila za ukrep XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko upravičenci uveljavljajo za travinje (travnike in pašnike), če se njihove parcele nahajajo v katastrskih občinah, navedenih v seznamu katastrskih občin osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (Uradni list RS, 65/03).
(15)
Pri izvajanju ukrepa XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci upoštevati, da obtežba pred 15. junijem v tekočem letu ne sme preseči 0,75 GVŽ/ha.
(16)
Plačila za ukrep XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(17)
Pri izvajanju ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati naslednje pogoje:
-
v shemo ukrepov SKOP mora biti vključeno celotno KMG, če leži na vodo varstvenem območju oziroma vsa tista kmetijska zemljišča v rabi, ki se nahajajo na vodo varstvenem območju,
-
5-letni kolobar mora vključevati vsaj 3 poljščine,
-
celoletni zeleni pokrov,
-
gnojenje na podlagi gnojilnega načrta,
-
enkratni odmerek dušika ne sme preseči 30 kg/ha,
-
uporaba le na kmetiji pridelane organske mase (odpadkov),
-
zgornja meja obtežbe ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha,
-
posevkom, stanju tal in času primerna obdelava površin,
-
vsaj 2-kratna košnja in spravilo na travinju,
-
ugotavljanje ostankov nitratov v tleh po spravilu oziroma pred zimo.
(18)
Plačila za ukrep XXI. zatravljanje in zelena praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe upravičenci lahko uveljavljajo samo za tiste površine, ki so bile v letu 2003 njivske površine. Njivske površine morajo biti zatravljene za obdobje 5 let oziroma 20 let v primeru podaljšanja trajanja ukrepov SKOP.
(19)
Plačila za ukrepa XX. pokritost tal na vodo varstvenem območju in XXI. zatravljanje in zelena praha iz 3. točke prvega odstavka 18. člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na najožjih vodo- varstvenih območjih, ki so določena v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(20)
Natančnejši vpogled v seznam katastrskih občin in parcel območij grbinastih travnikov, osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in vodo varstvenih območij je možen na spletnih straneh ministrstva ter izpostavah kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
(21)
Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta ukrep, razen če za posamezne ukrepe SKOP ni drugače določeno.