11. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1)
Na okuženem območju uradni veterinar odredi oziroma izvede:
a)
popis vseh gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst;
b)
redne obiske na gospodarstvih, klinične preglede živali in po potrebi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave, vodenje evidence obiskov in rezultatov preiskav; pogostost obiskov mora biti v sorazmerju z resnostjo epizootije na gospodarstvih z največjim tveganjem;
c)
prepoved premikov živali dovzetnih vrst z gospodarstev in njihov prevoz po javnih ali zasebnih cestah, razen po dostavnih poteh na gospodarstvu. Uprava lahko odstopi od prepovedi za cestni in železniški tranzit živali, če ta poteka brez razkladanja ali ustavljanja.
(2)
Kadar gre za zakol v sili, lahko Uprava dovoli prevoz živali dovzetnih vrst pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico znotraj okuženega območja, če v okuženem območju ni klavnice pod veterinarskim nadzorom, pa v klavnico na ogroženem območju, ki jo določi Uprava. Tak prevoz sme Uprava odobriti šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali dovzetnih vrst in potrdi, da za nobeno od živali ne obstaja sum okužbe. Uradnega veterinarja, odgovornega za klavnico, mora uradni veterinar, zadolžen za gospodarstvo, obvestiti o nameravani pošiljki teh živali v klavnico.
(3)
Ukrepi na okuženem območju ostanejo v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo, značilno za bolezen iz Priloge 1, ki mora preteči po odstranitvi živali z okuženega gospodarstva v skladu s 5. členom tega pravilnika in ko so izvedeni postopki čiščenja in razkuževanja v skladu s 15. členom tega pravilnika. Če pa določeno bolezen iz tega pravilnika prenaša vektor iz vrste insektov, lahko Uprava določi trajanje ukrepov in možno uvedbo kontrolnih živali. O sprejetih ukrepih Uprava nemudoma obvesti Komisijo v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.
(4)
Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju, uporabijo tudi na nekdanjem okuženem območju.