Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

gorivo je tekoče gorivo za pogon motornih vozil iz predpisa, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv;

biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, proizvedeno iz biomase;

biomasa je biološko razgradljiva frakcija proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu, ki vsebujejo snovi rastlinskega in živalskega izvora, v gozdarstvu in z njima povezanih proizvodnih dejavnostih ter biološko razgradljive frakcije industrijskih in komunalnih odpadkov;

druga obnovljiva goriva so obnovljiva goriva razen biogoriv, katerih izvor so obnovljivi viri energije v skladu s predpisi, ki urejajo kvalificirano proizvodnjo električne energije, če se uporabljajo za pogon motornih vozil;

dajanje na trg je dobava goriv odplačno ali brezplačno končnemu porabniku z namenom, da ta goriva uporabi;

energijska vrednost je spodnja vrednost kurilnosti goriva;

distributer goriv (v nadaljnjem besedilu: distributer) je pravna ali fizična oseba, ki daje goriva na trg kot proizvajalec goriv, uvoznik goriv iz tretjih držav ali pridobitelj goriv v državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Za distributerja, ki daje goriva na trg, se šteje tudi uvoznik, pridobitelj ali proizvajalec goriv, če uvožena, pridobljena ali proizvedena goriva dobavlja drugi osebi zaradi dajanja na trg (v nadaljnjem besedilu: preprodajalec goriv) ali če je sam končni uporabnik uvoženih, pridobljenih oziroma proizvedenih goriv;

fizikalno-kemijske lastnosti goriv so lastnosti goriv v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv;

monitoring fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti tekočih goriv) je monitoring fizikalno kemijskih lastnosti tekočih goriv v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočih goriv;

monitoring vsebnosti biogoriv v gorivu so postopki ugotavljanja vsebnosti biogoriv v gorivu, ki vključujejo neposredno preverjanje tehnoloških procesov dodajanja biogoriv gorivom, preverjanje certifikatov, na podlagi katerih proizvajalci goriv jamčijo za vsebnost biogoriv v gorivih, in merjenje vsebnosti biogoriv v gorivih v posameznih pošiljkah goriv oziroma preverjanja dokumentacije, ki pošiljko goriva spremlja, po postopku, ki je določen v programu monitoringa vsebnosti biogoriv v gorivu.