Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev avtoceste mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni in zasaditveni načrt ter mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Odbojne ograje na avtocesti so v kovinski izvedbi in ne presegajo višine 0,75 m, izjemoma je dopustna izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Kjer avtocesta poseže v urbano strukturo ali se ji približa, se ob upoštevanju obstoječih vzpostavijo novi ambienti.
Vmesni ločilni pas je zatravljen ali zasajen z nizkimi grmovnicami.
Cestni objekti in oprema morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo.
Cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente.
Na območju priključkov mora biti vmesni prostor med priključnimi rampami in avtocesto ustrezno zazelenjen.
Posegi v obcestni prostor
Za ozelenjevanje se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst. Minimalni odmik grmovne oziroma gozdne zarasti od cestišča mora biti tak, da zagotavlja ustrezno preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Razporejanje vegetacije mora zagotavljati varnost vožnje in poudarjati optično vodenje prometa.
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno.
Robovi izsekanega gozda naj bodo zaokroženi in sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije.
Regulirane struge vodotokov je treba urejati sonaravno, tako, da se ohranijo biotopi (vodna flora in favna ter rastje ob vodi). Pri saditvah naj se uporabi le rastje tega območja.
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi, se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu, brežine vkopov in nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren in ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Tip protihrupne zaščite je treba prilagajati urbani in krajinski podobi prostora in ga zaradi percepcije voznika na avtocesti spreminjati na ustrezni razdalji. S svojo oblikovanostjo naj protihrupne ograje pripomorejo k boljši podobi prostora.
Na mestih, kjer se odpirajo zanimivi pogledi se ob predhodni preveritvi namesto absorbcijskih protihrupnih ograj lahko izvede transparentna protihrupna ograja ali kombinacija obeh.