17. člen
(analiza obremenitve na območju vrednotenja)
(1)
Pri analizi obremenitve na območju vrednotenja je treba uporabiti vrednosti modelskega ocenjevanja dodatne obremenitve in vrednosti obstoječe obremenitve, izračunane na podlagi meritev, izvedenih za isto časovno obdobje.
(2)
Mejna letna koncentracija posamezne snovi v zunanjem zraku na območju vrednotenja ni presežena, če je na vseh merilnih mestih večja od vsote letne vrednosti obstoječe obremenitve in letne vrednosti dodatne obremenitve.
(3)
Mejna dnevna koncentracija posamezne snovi v zunanjem zraku na območju vrednotenja ni presežena, če na vseh merilnih mestih:
1.
letna vrednost obstoječe obremenitve ne presega 90 odstotkov mejne letne koncentracije v zunanjem zraku,
2.
dnevna vrednost obstoječe obremenitve ne presega 80 odstotkov dovoljenih preseganj mejne dnevne koncentracije v zunanjem zraku in
3.
nobena dnevna vrednost dodatne obremenitve ni večja od razlike med mejno dnevno koncentracijo in mejno letno koncentracijo v zunanjem zraku.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mejna dnevna koncentracija posamezne snovi v zunanjem zraku na območju vrednotenja ni presežena, če je na vsakem merilnem mestu vsota letne vrednosti dodatne obremenitve in dnevne koncentracije obstoječe obremenitve manjša od mejne 24-urne koncentracije v zunanjem zraku, pri čemer pa dnevna vrednost obstoječe obremenitve ne sme presegati mejne dnevne koncentracije večkrat od števila dovoljenih preseganj mejne dnevne koncentracije v zunanjem zraku.
(5)
Mejna urna koncentracija posamezne snovi v zunanjem zraku na območju vrednotenja ni presežena, če na vseh merilnih mestih:
1.
letna vrednost obstoječe obremenitve ne presega 90 odstotkov mejne letne koncentracije v zunanjem zraku,
2.
urna vrednost obstoječe obremenitve ne presega mejne urne koncentracije večkrat, kakor je 80 odstotkov števila dovoljenih preseganj mejne urne koncentracije v zunanjem zraku, in
3.
nobena urna vrednost dodatne obremenitve ni večja od razlike med mejno urno koncentracijo in mejno letno koncentracijo v zunanjem zraku.
(6)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mejna urna koncentracija posamezne snovi v zunanjem zraku na območju vrednotenja ni presežena, če je na vseh merilnih mestih vsota letne vrednosti dodatne obremenitve in urne koncentracije obstoječe obremenitve manjša od mejne urne koncentracije v zunanjem zraku, pri čemer urna vrednost obstoječe obremenitve ne sme presegati mejne urne koncentracije večkrat, kot je število dovoljenih preseganj mejne urne koncentracije v zunanjem zraku.