7. člen
(splošna načela v zvezi s površinami, obtežbo in vnosom dušika)
(1)
Minimalna površina kmetijske parcele, za katero se lahko uveljavi zahtevek za pomoč, je 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe iz 1. člena te uredbe, drugače določeno.
(2)
Za krmne površine velja naslednje:
a)
če je krmna površina v skupni rabi, jo agencija porazdeli med posamezna kmetijska gospodarstva v sorazmerju z njihovo uporabo v skladu s točko d) tega odstavka;
b)
če krmna površina leži v sosednji državi članici Evropske unije, šteje na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega gospodarstva, če je v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva, če ta krmna površina predstavlja manj kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v uporabi tega kmetijskega gospodarstva in če priloži izjavo, da za te površine ne uveljavlja pomoči v sosednji državi članici;
c)
krmna površina iz prejšnje točke se upošteva tudi pri izračunu obremenitve za KOP in SKOP ter pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za navzkrižno skladnost;
d)
v primeru skupne rabe zemljišč, ko ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik vsaj 80 dni, se mu sorazmerni delež površin trajnih travnikov na KMG – planini oziroma KMG – skupnem pašniku upošteva kot krmna površina za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, opredeljeno v Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu. Sorazmerni delež krmnih površin, ki se priključi kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah trajnih travnikov iz obrazca "D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino" za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik ter vse živali, navedene na obrazcu "Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik" z upoštevanjem koeficientov za preračun v GVŽ, navedenih na tem obrazcu;
e)
določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo tudi, ko ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi individualno planino.
(3)
Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po naslednji formuli:
površina GERK-a x število
sadik avtohtonih in
tradicionalnih sort
površina avtohtonih in tradicionalnih sort = -----------------------------
število vseh sadik v trajnem
nasadu
(4)
Podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk se prevzamejo iz RKG in jih na zahtevkih ni treba navajati.
(5)
Pri zahtevkih iz zbirne vloge in drugih zahtevkih za ukrepe kmetijske politike za leto 2008 se upoštevajo spremembe podatkov o kmetijskih zemljiščih v uporabi (sprememba meje, površine, vrste dejanske rabe GERK-a ali podatkov o posameznem trajnem nasadu), ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva vpiše v RKG vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
(6)
Za izpolnjevanje pogojev za KOP ali SKOP se obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientov GVŽ iz obrazca "B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu" ter podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca "D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino". V primeru, ko gre za živali, ki se redijo v turnusih in je povprečno število živali v turnusu večje od števila rejnih živali na dan, določen v devetem odstavku 12. člena te uredbe, se v izračunu upošteva povprečno število živali v turnusu.
(7)
Ne glede na določbe iz prejšnjega odstavka se za izpolnjevanje pogojev za KOP ali SKOP obtežba z živino za KMG – planina izračuna z upoštevanjem podatkov o živalih in koeficientov GVŽ iz "Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik" in iz podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca "D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino".
(8)
Ne glede na določbe šestega in sedmega odstavka tega člena se, v primeru ko kontrolor pri kontroli na kraju samem ugotovi GVŽ, ki je izven dovoljenih meja za posamezen KOP ali SKOP, za izračun obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu, upošteva ugotovitev kontrolorja.
(9)
Za izpolnjevanje pogoja navzkrižne skladnosti v zvezi z letnim vnosom dušika na kmetijska zemljišča v uporabi pri gnojenju z živinskimi gnojili se za kmetijska gospodarstva obremenitev z dušikom izračunava z upoštevanjem podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca "D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino" in podatkov o GVŽ iz obrazca "B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu" ter število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki so oddajala ali nabavljala živinska gnojila, se pri izračunu upoštevajo tudi podatki o oddaji oziroma nabavi živinskih gnojil iz obrazca "B1 – Oddaja/nabava živinskih gnojil". V primeru, ko v obrazcu B za isto kategorijo živali hkrati obstajata podatka o povprečnem številu živali v turnusu in o številu rejnih živali na dan, določen v devetem odstavku 12. člena te uredbe, se za izračun upošteva podatek o povprečnem številu živali v turnusu. Za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik se za izračun obremenitve z dušikom pridobijo podatki o GVŽ iz "Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik" in števila dni, ko so bile živali na paši. Pri izračunu obremenitve z dušikom se upošteva letna količina dušika v živinskih gnojilih posameznih vrst domačih živali iz predpisa o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(10)
Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki so jo te živali prispevale k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik v skladu s postopkom izračuna iz prejšnjega odstavka.